Moskva od Kijeva terja odgovore o sestreljenem letalu in 'smrti mirnega prebivalstva'

Konkretno Ukrajini pripisujejo krivdo za strmoglavljanje letala MH17. Kot so pojasnili v Kremlju, Ukrajina takrat ni zaprla zračnega prostora nad območjem, kjer je divjal konflikt, s tem pa je povzročila smrt potnikov na letalu.  

Letalo, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bilo sestreljeno 17. julija 2014. Ubitih je bilo vseh 283 potnikov in 15 članov posadke na krovu. Med žrtvami je bilo 193 Nizozemcev, 27 avstralskih državljanov in 43 Malezijcev.

Letalo je v času strmoglavljenja letelo nad delom Ukrajine, ki je bil pod nadzorom proruskih upornikov. Po ugotovitvah mednarodne ekipe preiskovalcev je let MH17 sestrelila raketa buk serije 9M83, ki je prišla z ozemlja Rusije, po sestrelitvi pa naj bi mobilni izstrelitveni sistem odpeljali nazaj v Rusijo. V sestrelitev bi lahko bilo po ugotovitvah preiskovalcev vpletenih kakih sto ljudi.  

Skoraj sedem let po sestrelitvi letala družbe se je v Amsterdamu prejšnji mesec začel glavni del sojenja. Ruska vlada vztrajno zanika vpletenost v incident, tožilstvo pa je zaradi umora 298 ljudi obtožilo tri Ruse, Sergeja Dubinskega, Igorja Girkina in Olega Pulatova, ter Ukrajinca Leonida Harčenka, ki naj bi bili odgovorni za sestrelitev letala. Tožilstvo trdi, da so štirje obtoženi na višjih položajih proruskih separatistov. Zaradi umora in namerne povzročitve strmoglavljenja letala jim sodijo v odsotnosti, saj naj bi bili trenutno v Rusiji.

"Odgovornost ukrajinskih oblasti za smrt mirnega prebivalstva"

Rusija v tožbi na ESČP sicer niza še številne druge očitke, med njimi je diskriminacija rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini s prepovedjo televizijskih in radijskih postaj ter spletnih portalov v ruščini. 

Med osrednjimi točkami tožbe je tudi "odgovornost ukrajinskih oblasti za smrt mirnega prebivalstva", kar se nanaša na mrtve med protesti leta 2014 v Kijevu, v požaru sindikalne stavbe v Odesi in med spopadi na vzhodu države. 

Ukrajina je po navedbah Rusije onemogočila še dobavo pitne vode prebivalcem Krima. Po mednarodno sporni ruski priključitvi polotoka je  blokirala Severnokrimski kanal, ki je Krim oskrboval z vodo.

S tožbo želi Moskva preusmeriti mednarodno pozornost k "sistemskim kršitvam človekovih pravic" v Ukrajini. Govorec Kremlja Dmitri Peskov je poudaril, da ima Rusija pravico, da pred sodiščem dobi odgovor na te dogodke.