»Zveza Nato mora povečati svojo prisotnost na Arktiki,« je za nemški časnik Welt am Sonntag dejal Stoltenberg in spomnil, da bo po vstopu Finske in Švedske v Nato od skupno osmih kar sedem arktičnih držav članic zavezništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na potrebo po okrepitvi varnosti na severnem krilu zavezništva v boju proti Rusiji je sicer prvi mož Nata opozoril že v petek ob zaključku obiska kanadske Arktike. Poudaril je, da zmogljivosti Rusije na skrajnem severu predstavljajo strateški izziv za celotno zavezništvo, in opozoril na znatno krepitev ruske vojske v regiji. Ta naj bi vključevala ponovno odprtje na stotine novih in nekdanjih sovjetskih vojaških baz na Arktiki in uporabo skrajnega severa kot testnega območja za najnaprednejše orožje, vključno s hipersoničnimi raketami.
Hkrati je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi kitajskega prodiranja na Arktiko, ki tam krepi svoj ladijski promet in iskanje novih virov. Prav tako naj bi Kitajska nameravala zgraditi največjo floto ledolomilcev na svetu.
Stoltenbergovo izjavo o povečanju prisotnosti Nata na Arktiki je danes obsodil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in opozoril, da Zahod s tem zgolj nadaljuje politiko konfrontacije z Rusijo. Pri tem je še poudaril, da bo Rusija na ustrezen način zaščitila svoje interese, tako varnostne kot gospodarske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi ZDA so medtem v petek naznanile krepitev svoje prisotnosti na Arktiki. Ameriške oblasti namreč nameravajo ustanoviti položaj veleposlanika za Arktiko, da bi s tem okrepile diplomacijo z arktičnimi državami, domorodnimi ljudstvi in ostalimi.
Arktika obsega območja ZDA, Danske, Finske, Islandije, Kanade, Norveške, Švedske in Rusije. Slednja si lasti 1,2 milijona kvadratnih kilometrov Arktike, zlasti tamkajšnje surovine, kot sta nafta in plin.