Zdajšnjim vladajočim politikom lahko zagotovo pripišemo, da v zvezi z okoljem opuščajo dolžno ravnanje in s tem človeštvu povzročajo neizmerno škodo. Pa nič, nobene odgovornosti, nobenih posledic. In prav nič drugače ni pri upravljanju epidemije. Prav v zadnjem času je bila Slovenija v največji zdravstveni krizi v svoji zgodovini. Koronavirus je pač neizprosen. Če vlada kljub očitnim znakom in jasnim opozorilom o katastrofalnih posledicah četrtega vala ne stori dovolj ali pa bistveno premalo in prepozno, to prav tako pomeni, da je opustila dolžno ravnanje.
113. člen slovenske ustave se glasi: »Predsednik vlade in ministri izrečejo po izvolitvi oziroma po imenovanju pred državnim zborom prisego, določeno s 104. členom.« V njem je zapisano: »Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.«
Novembra je tako vlada ob že tako katastrofalnih razmerah sprejela povsem nezadostne ukrepe za zajezitev epidemije, navkljub jasnim opozorilom stroke in celo grožnji z odstopom zdravstvenega ministra. Posledice so se izmerile tako v številu najhujših bolnikov kot tudi mrtvih. Vlada pa se je medtem zelo intenzivno ukvarjala s kadrovanjem v energetiki, z nakupovanjem orožja in z zunanjepolitičnim mešetarjenjem.
Vlada torej deluje predvsem v interesu kapitala in utrjevanja (svoje) politične ter gospodarske moči. Zato se ne sme zapirati gospodarstva, zato mora turizem delovati na polno! Vse za kapital in dobičke. Vse za krepitev politične moči. Kaj pa blaginja Slovenije? Blaginja Slovenije ni enaka visoki gospodarski rasti, temveč se meri v zdravju in blaginji vseh državljanov ter kakovosti okolja, v katerem živimo. In zato je skrajni cinizem nedavni zapis gospodarskega ministra Počivalška kje drugje kot na twitterju skorajda sredi noči: »Za @vladaRS so na 1. mestu življenja državljanov, njihovo zdravje, nato gospodarstvo.« Bla, bla, bla.
Čeprav za vlado (na žalost) ne velja koncept »opustitev dolžnega ravnanja«, pa si velja zapomniti, kdo je dobesedno žrtvoval svoje državljane »božanstvoma« Kapitala in Moči, ki imata svoje svečenike v političnem vrhu države. Pa še nekaj: prisega v 104. členu je tudi prisega predsednika republike. Ki je največji mojster za »opustitev dolžnega ravnanja«. Pravzaprav je to osrednje vodilo njegovega predsedovanja. Bla, bla, bla…
Rok Kralj, Kamnik