Steklarji zdaj sami izdelujejo čisti kisik

Od kisikarne si obetajo bolj zanesljivih dobav, bolj učinkovito zgorevanje, manj emisij v okolje in znaten prihranek pri stroških transporta.
Fotografija: Stefan Messer (levo), Peter Čas in Jernej Salecl (desno) odpirajo novo tovarno kisika v Steklarni Hrastnik. FOTO: Polona Malovrh
Odpri galerijo
Stefan Messer (levo), Peter Čas in Jernej Salecl (desno) odpirajo novo tovarno kisika v Steklarni Hrastnik. FOTO: Polona Malovrh

Hrastniška Steklarna in nemški Messer sta v Hrastniku tudi uradno odprla tri milijone evrov vredno tovarno kisika, v kateri steklarji že dober mesec proizvajajo lastni kisik, ki ga uporabljajo v procesu taljenja stekla na G-peči. Gre za eno najpomembnejših zelenih investicij v slovenskem gospodarstvu, ki jo je izdatno podprla tudi država.

Steklarna je kisik – uporablja ga že pol stoletja – doslej dvakrat na dan vozila s Hrvaške. Čisti kisik zdaj pridobivajo z napredno tehnologijo razgradnje zraka, pri čemer, kot zagotavlja generalni direktor Peter Čas, tako rekoč ne puščajo odtisa v okolju; dodatno so poskrbeli tudi za nižje izpuste ogljikovega dioksida. Nove zmogljivosti znašajo 1500 kubičnih metrov kisika na uro, novih delovnih mest iz tega naslova ne bo, bodo pa odslej bolj zanesljive dobave, bolj učinkovito zgorevanje, predvsem pa bo manj emisij v okolje in računajo tudi na znaten prihranek pri stroških transporta. Ali kot pravi Čas: »Investicija delovna mesta ohranja, saj pogon deluje samostojno, nadzira pa se s pomočjo obstoječega kadra, ki vodi G-peč.«

V novi kisikarni Steklarne Hrastnik, od leve: Andrej Vizjak, župan Hrastnika Marko Funkl, Peter Čas in Jernej Salecl. FOTO: Arhiv SH
V novi kisikarni Steklarne Hrastnik, od leve: Andrej Vizjak, župan Hrastnika Marko Funkl, Peter Čas in Jernej Salecl. FOTO: Arhiv SH


Sama investicija je sicer investicija podjetja Messer, največjega družinsko vodenega podjetja za tehnične, medicinske in specialne pline v svetu. Messer Group GmbH je v 2018 s prodajo plinov ustvarila 1,4 bilijona evrov. Steklarna bo za zdaj v vlogi dolgoročne najemnice, po izteku pogodbe pa ima možnost postati lastnica kisikarne. Predsednik Messerja in delničar tretje generacije Stefan Messer, ki je nagovoril zbrane na odprtju kisikarne, verjame, da jih čaka še več skupnih projektov tako s SH kot v Sloveniji, ki je zanje strateško pomembna lokacija.


 

Država podpira zmagovalce


Da načrtuje nosilce zelenega prehoda v gospodarstvu, kakršna je nesporno SH, in njihovo usmeritev v trajnostno proizvodnjo država podpirati tudi v bodoče, je v Hrastniku zagotovil tudi okoljski minister Andrej Vizjak. Kot je dejal, ima okoljsko ministrstvo (Mop) pri tem na voljo več finančnih virov: sklad za pravični prehod, sklad za načrt in okrevanje, kohezijska sredstva ter domača sredstva iz sklada za podnebne spremembe. »Zeleni prehod stane, a tovrstna vlaganja nameravamo podpirati tudi v prihodnje,« je dejal. Jernej Salecl, generalni direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na ministrstvu za gospodarstvo, pa ga je dopolnil, rekoč, da je prav SH »dokaz, da država zmagovalcem, ki želijo narediti prehod v zeleno, stoji ob strani«.

Tovarna kisika v Steklarni Hrastnik. FOTO: Polona Malovrh
Tovarna kisika v Steklarni Hrastnik. FOTO: Polona Malovrh


SH je po Časovih besedah v obdobju 2018–2020 za razvoj zelenih tehnologij za steklarsko proizvodnjo namenila 20 milijonov evrov in v celoti izpolnjuje podnebne in okoljske zaveze. Hrastniški steklarji so do leta 2020 izdelali 120 milijonov steklenic na leto, odslej jih bodo 200 milijonov. Smele načrte pa ima Čas tudi na področju zaposlovanja. SH je z okrog 600 zaposlenimi že zdaj največja zaposlovalka v Hrastniku in med največjimi v Zasavju, do leta 2025 pa bodo, napoveduje Čas, v sklopu investicijskega načrta za 2020, zlasti v dekoraciji in v lastni orodjarni, odprli vsaj sto dodatnih delovnih mest.


Za 2021 napovedujejo nov rekord


Polletnih rezultatov podjetja s 160-letno tradicijo Peter Čas še ne želi razkriti, kot je izjavil za Delo, pa bodo brez dvoma »rekordni«. Steklarji so lani sicer ustvarili 56,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je trinajst odstotkov manj kot v 2019.

Proizvodnja v Steklarni Hrastnik. FOTO: Jure Eržen/Delo
Proizvodnja v Steklarni Hrastnik. FOTO: Jure Eržen/Delo


Slabši rezultat pripisujejo dvomesečnemu zastoju proizvodnje v enoti Vitrum, obnovi peči pa tudi vplivom epidemije covida. Kljub vsem oviram pa je steklarjem lani uspelo izpeljati investicijo za popolno preusmeritev v proizvodnjo specialnega embalažnega stekla, ki temelji na najčistejši tehnologiji na trgu in v katero so investirali 15,9 milijona evrov. To je bil obenem glavni del 22,7-milijonskega investicijskega cikla, največjega v zadnjem desetletju v tovarni, ki si je za vrh prioritet postavila trajnostni razvoj.

Preberite še:

Komentarji: