"Teorija zarote je bila včasih gostilniška debata. Zdaj so družbena omrežja ta gostilniška debata."

Na vprašanje, ali jo je presenetil razrast teorij zarote med ljudmi, pa tudi to, kako veliko ljudi, tudi izobraženih, jim je podleglo, je dr. Ule odgovorila:

"Na eni strani je to presenečenje, po drugi strani pa to ni nenavadno v razmerah, ko umanjka racionalnih avtoritet. Trenutno imamo represivne avtoritete. A racionalna avtoriteta je tista, ki jo spoštujemo, ji zaupamo. Ker se moramo torej pogosto znajti sami, ker poslušamo, da moramo vzeti življenje v svoje roke, se pač znajdemo, tako kot se. Teorija zarote je bila včasih gostilniška debata, kjer so nastali neverjetne zgodbe in zaključki. Zdaj se je ta debata, ki je bila prej omejena na eno omizje in kvečjemu na še kakšnega natakarja, prenesla na družbena omrežja in je dostopna vsem. Družbena omrežja so gostilniška debata. Gostilniška debata včasih dobro dene, paše malce govoričiti in delati neke sklepe. A ko je vse drugo tako nejasno, da je edino pomembno, kaj nudi ta gostilniška debata, in se čutimo samo njej zavezani, smo tukaj, kjer smo. Sama vendarle verjamem, da so ljudje racionalni in da te teorije zarote nimajo takšnega zagona, kot se zdi. V gostilniški debati lahko hitro pride zraven nekdo, ki ima znanje in ga spoštujejo in hitro obrne to debato. Teorije zarote in gostilniške debate se gibljejo v prostoru, ki je prazen, v neke vrste socialni anomiji. Danes smo v stanju socialne anomije (stanja, ki ga zaznamuje razpad oziroma izginotje norm in vrednot, ki so prej povezovale družbo, posledica pa je občutek ločenosti in odtujenosti članov družbe, op. a.). To seveda ni dobro, še posebej v kriznih, epidemičnih razmerah. So pa sociologi že dolgo opozarjali na takšno stanje. Spomnimo se ameriškega sociologa Immanuela Wallersteina, ki je že v 90. letih predvidel takšna stanja. Zapisal je, da nas čaka 50 let kaosa, iz katerega se bo rodil nov družbeni red, ne vemo pa, kakšen bo. Danes se zdi, da se bo moral iz teh kaotičnih razmer res razviti nov družbeni red, za katerega ne vemo, kakšen bo. Si pa želim, da bi bil bolj prijazen za vse ljudi, da bi temeljil na biti in ne na imeti, kot je dejal Erik Fromm že v 70. letih. Vezivno tkivo ne bi smela biti profit in denar, ampak solidarnost, sodelovanje, sočutje. Čustva so lahko agresivna, nasprotna, lahko pa so usmerjena v skupnost – in takšna bogatijo vse, pomirjajo napetosti, strahove, tesnobe."

Celoten intervju si lahko preberete na N1: Ule: Tesnoba se je obrnila v agresijo in ta išče naslovnika. Tarča je lahko vsak

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel