Veselje slovenske diplomacije: ministrica Tanja Fajon, vodja slovenske misije pri Združenih narodih Boštjan Malovrh (v sredini) in državni sekretar Samuel Žbogar (na desni), ki ob razglasitvi izida ni mogel skriti solza. Foto: Twitter/Ministrstvo za zunanje zadeve
Veselje slovenske diplomacije: ministrica Tanja Fajon, vodja slovenske misije pri Združenih narodih Boštjan Malovrh (v sredini) in državni sekretar Samuel Žbogar (na desni), ki ob razglasitvi izida ni mogel skriti solza. Foto: Twitter/Ministrstvo za zunanje zadeve

To je drugič, da je Slovenija izvoljena za nestalno članico VS-ja, prvič je sedež zasedala v letih 1998–99. Glasovanja o Sloveniji in Belorusiji se je udeležilo 191 držav, za izvolitev je bilo potrebnih 128 glasov. Belorusija je prejela 38 glasov.

Uspelo nam je. Slovenija bo s 1. januarjem 2024 – prvič po letu 1998 – prevzela sedež nestalne članice Varnostnega sveta OZN-a. Čeprav pot do sem ni bila lahka, smo ponovno pokazali, da takrat, ko stopimo skupaj in zavzeto delamo za jasen cilj, slovenska diplomacija zna in zmore dosegati vrhunske rezultate. Članstvo v Varnostnem svetu OZN-a je za Slovenijo izjemna priložnost in hkrati tudi odgovornost, predvsem v času, ko se soočamo z velikimi geopolitičnimi spremembami in delitvami. Zato me veseli, da bomo kot nestalna članica tega najpomembnejšega organa OZN-a dejavno sodelovali pri sprejemanju najpomembnejših odločitev in predstavljali glas vseh držav, ki si želijo več povezovanja in razumevanja.

Tanja Fajon po izvolitvi

"Danes je velik dan za Slovenijo. Izvoljeni smo za nestalno članico VS OZN. Ponosna sem na izjemen rezultat, ki je plod trdega dela. Prejeli smo 153 glasov v 1. krogu. Hvala vsem za podporo naši kandidaturi," je na Twitterju v prvem odzivu zapisala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki ob razglasitvi ni skrivala veselja.

"Mislim, da se, iskreno, čustva še niso polegla. To je velik dan za Slovenijo, izjemno sem ponosna, da nam je uspelo. Nepričakovano, 153 držav nam je dalo glas, kar pomeni, da je Slovenija na zemljevidu. V dobrem letu dni nam je uspelo navezati neverjetno število stikov. Ne samo, da so nas prevzela čustva, ampak prihaja tudi utrujenost, seveda pa tudi odgovornost," je pozneje dejala za TV Slovenija.

"V svetu, ki je globoko razdeljen, nismo sami, prevzemamo odgovornost za iskanje rešitev in to Slovenijo postavlja na svetovni oder. Na nas je, da dokažemo, da smo zanesljiva partnerica, in iskreno si želim, da bomo vodili samozavestno zunanjo politiko, da bomo znali poslušati in bomo pri tem, kar smo obljubili državam, trdo delali. Pripravljena sem, ekipa je pripravljena in veselim se tega dela," je povedala v izjavi za javnost.

V Odmevih je, potem ko se je dogajanje v New Yorku umirilo, povedala, da nihče med njimi ni pričakoval tako velikega zaupanja. "Tak rezultat je veliko priznanje Sloveniji in hkrati izjemna odgovornost za pot, ki nas čaka."

Na vprašanje, ali jo je kakšno izmed stališč, glede na sprejete diplomatske namige, presenetilo, je odgovorila, da je bilo zagotovo nekaj res spodbudnih novic. "Ko sem se vrnila iz Gvatemale, je vseh 15 karibskih držav dalo skupno podporo. To je bil odraz, da se to, da prideš osebno pokazat na drug konec sveta, da ti je mar, obrestuje. Včeraj na sprejemu je bilo res veliko predstavnikov afriških držav, kar nam je dalo upanje, da nas podpirajo. Mogoče bi bila krivica, da bi jih poimenovala, glasovanje je tajno. Nekatere države so nam poslale svojo glasovnico, da so potrdile svoj glas."

Kako sta glasovali Indija in Kitajska? "Glede Kitajske ne vem, ne morem z gotovostjo trditi, kako je glasovala. Vem pa, da Kitajska ni delala proti nam, kar je zelo pomembno, imela je pragmatičen pristop in smo imeli ves čas dobre odnose. Z Indijo smo hitro ustvarili dober odnos. Rekla bi, da smo uživali zaupanje pri eni, če ne obeh državah."

Zunanja ministrica Tanja Fajon zadovoljna nad široko podporo držav

Žbogar: Visoka podpora pomeni zavezo

"Vsi smo jokali, bilo je res emocionalno. Nismo pričakovali, da se bo tako dobro izšlo. Veliko smo delali, a nikoli ne veš, kako se bo končalo. Številke smo imeli, pisnih in ustnih podpor je bilo zelo veliko, ampak vseeno si nismo upali verjeti, da so prave," je za MMC po glasovanju dejal državni sekretar Samuel Žbogar. Kot je dejal, v New Yorku velja, da je lahko od 10 do 30 odstotkov obljubljenih glasov takih, ki se lahko izkažejo za neprave obljube. "Nismo vedeli, kakšen bo ta odstotek. Kot se je izkazalo, pa so skoraj vsi držali besedo, kar je tudi res lep občutek, da so bile podpore, ki smo jih dobili, res iskrene."

Sorodna novica Čestitke ob izvolitvi Slovenije za nestalno članico VS-ja ZN-a

"Ta podpora je prišla ne samo od naših zaveznic, ampak tako rekoč z vsega sveta. S svojim nastopom, načinom komuniciranja, tudi obljubami nam je uspelo prepričati večino članstva. To je tudi zaveza za naše delo v Varnostnem svetu," je še dejal državni sekretar.

Če je za slovensko diplomacijo današnja izvolitev vrhunec in konec naporne kampanje, ki je trajala leto in pol, pa se hkrati z današnjim dnem začenja novo poglavje, saj se bo treba pripraviti na naporno dvoletno delo v Varnostnem svetu.

"V prihodnjih mesecih bomo sestavljali ekipe – popolnili bomo ekipo v New Yorku, sestavili podporno ekipo v Sloveniji –, z določenimi nevladnimi organizacijami v tujini in mislišči pa se dogovarjamo tudi o brifingih, posebej iz afriških tem." Kot je pojasnil, lahko 1. oktobra Slovenija že sodeluje pri delu Varnostnega sveta brez pravice glasovanja, kot opazovalka, kar pomeni, da bo dobivala tudi vsa gradiva, da se bo lahko pripravila na članstvo s 1. januarjem. "Do septembra moramo pripraviti prioritete našega dela v Varnostnem svetu. O tem smo že veliko govorili, zdaj bo treba to strniti v nekaj konkretnih prioritet in z njimi iti na vlado in državni zbor oz. odbor za zunanjo politiko, da dobimo podporo vseh političnih institucij. Glede na izid imamo veliko zavezo do vseh članic, predstavljati moramo celotno članstvo ZN-a, obljubljali smo, da se bomo še naprej konzultirali z državami, jih spraševali za mnenje, upoštevali mnenja, posebej sosednjih držav in regij, kjer težave so. Rekli smo, da ne bomo vnašali dodatne polarizacije v VS, da bomo poskušali graditi mostove, tudi če se to sliši preoptimistično, skratka skušali bomo biti konstruktivna članica VS-ja," je sklenil Žbogar.

Izvoljenih pet držav

Boj je bil le med Slovenijo in Belorusijo v t. i. vzhodnoevropski skupini, v drugih skupinah je bil izid že odločen, za dva sedeža afriške skupine sta namreč kandidirali Alžirija in Sierra Leone, ki sta prejeli 184 in 188 glasov, kot država iz azijsko-pacifiške skupine je bila s 180 glasovi potrjena Južna Koreja. Za sedež iz skupine latinskoameriških in karibskih držav se je potegovala Gvajana.

Mandat novoizvoljenih nestalnih članic bo trajal od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025.

Peterica držav bo nadomestila Albanijo, Brazilijo, Gabon, Gano in Združene arabske emirate, ki se jim bo iztekel dvoletni mandat.

Za sedež v Varnostnem svetu mora kandidatka dobiti dvotretjinsko večino glasov navzočih članic v Generalni skupščini. Glasuje se po načelu ena država, en glas, glasovanje je tajno, v prvih štirih krogih je zaprto. Če pa potrebne večine še zmeraj ni, sledijo trije odprti krogi, v katerih se lahko pojavijo nove kandidatke.

Dan odločitve

Fajon: Upam, da bo torek res lep dan za Slovenijo

"Saj veste, kako je, ko si na ciljni ravnini. Želiš si najboljši rezultat. Vem, da smo dali vse od sebe, ekipe so trdo delale. Vedno obstaja tisti kanček nervoze, tajno glasovanje je. Želiš si najbolje. Samo upam in pričakujem, da bo torek res lep dan za Slovenijo," je po sprejemu v ponedeljek, ki je bil zelo dobro obiskan, dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

V izjavi za TV Slovenija je v ponedeljek zvečer še poudarila: "Čutim, da je to projekt, ki lahko Sloveniji veliko prinese, politično, gospodarsko, s stiki med ljudmi. Če bomo uspeli, upam, da bo celotna Slovenija praznovala z nami. Da pa bo znala tudi razumeti, če nam mogoče ne uspe." Dodala je, da je to nacionalni projekt. "Tisti, ki tega ne razume, se mogoče postavlja na neko drugo stran zgodovine. Preprosto ne razumem."

Po mnenju poznavalcev je bil sprejem neobičajno dobro obiskan, saj se ga je udeležilo najmanj 300 veleposlanikov članic Organizacije združenih narodov, njihovih namestnikov in visokih predstavnikov sekretariata organizacije. Posebej veliko je bilo predstavnikov afriških držav, kar kaže, da se je Sloveniji na celini, s katero sicer nima veliko stikov, uspelo dobro predstaviti, je še poročal Stopar.

Sorodna novica Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."

Kot je znano, se je Slovenija tokrat tretjič potegovala za položaj – leta 1997 je kandidirala proti današnji Severni Makedoniji in dobila 140 glasov, protikandidatka pa 30, tako da je naša država nato v letih 1998 in 1999 sedela za omizjem Varnostnega sveta. Povsem drugače se je izšla kandidatura leta 2011 proti Azerbajdžanu, ko se je Slovenija po 16 krogih glasovanja, ki niso prinesli potrebnega števila glasov nobeni kandidatki, umaknila.

Belorusija po drugi strani po razpadu Sovjetske zveze še ni imela sedeža v VS-ju. Svojo kandidaturo za obdobje 2024–2025 pa je najavila že leta 2007.

Belorusija: Izid predvidljiv

Belorusko zunanje ministrstvo je po glasovanju sporočilo, da so hvaležni vsem državam, ki so jih podprle in se niso vdale poskusom manipulacije volilnega procesa. Tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glaz je napovedal, da bo njegova država kljub porazu na volitvah še naprej nadaljevala delo v ZN-u. Uradna tiskovna agencija Belta pa je v novici na spletni strani v angleškem jeziku zapisala, da je bil izid glasovanja v veliki meri predvidljiv, "saj vsi vedo, da ima Slovenija, članica EU-ja in Nata, jasno podporo Washingtona in Bruslja". Dodali so, da je bil glavni cilj slovenske kandidature preprečiti izvolitev Belorusije in "okrepiti položaj političnega Zahoda v Varnostnem svetu".

Slovenija bo z začetkom novega leta spet nestalna članica Varnostnega sveta
Roman Kirn: Nestalne članice ZN-a so zaželen sogovornik
Slovenija drugič postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN