Na letošnjem nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) šestošolci ne pri slovenščini ne pri matematiki v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, precej boljši so bili pri angleščini. Devetošolci prav tako pri slovenščini v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, niti en devetošolec v celotni Sloveniji ni dobil vseh točk. Povsem drugače je bilo pri angleščini.

Na Državnem izpitnem centru (RIC) ocenjujejo, da je razlog v tem, da je raven zahtevnosti NPZ, kjer upoštevajo učni načrt, pri angleščini nižja. Ravnatelj Gregor Pečan pa meni, da ti rezultati zgolj kažejo, da predmetna skupina za angleščino pri RIC bistveno bolje sodeluje z učitelji na terenu.

Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 45,5 odstotka, pri matematiki 49,7 odstotka in pri angleščini 63,5 odstotka točk. Devetošolci so v povprečju pri slovenščini dosegli 49,1 odstotka, pri matematiki 57,7 odstotka točk. Tretji predmet je za devetošolce po državi različen. Najboljše so se odrezali pri angleščini, kjer so v povprečju dobili 57,4 odstotka, najslabše pa pri geografiji, kjer so dosegli 42,5 odstotka točk.

Napoved, da bo NPZ nekaj štel, že razburja

Na RIC opozarjajo, da dosežkov med predmeti ne moremo primerjati in da tudi povprečen rezultat ne pove veliko, saj so ključni vsebine in znanje, ki stojijo za njim. Vendarle pa je razlika med dosežki šestošolcev pri slovenščini in angleščini ogromna. Na RIC pravijo, da so dosežki pri angleščini že vrsto let nad 50 odstotki, kar kaže, »da je preizkus, ki je vezan na standarde v učnem načrtu, še vedno premalo občutljiv za učence z najboljšimi dosežki, kar bi morali upoštevati tudi sestavljavci učnega načrta za angleščino v osnovni šoli. Še posebej sedaj, ko se vsi učenci začenjajo učiti angleščino že v 2. razredu, velika večina pa že v 1. razredu in se z angleščino intenzivno srečujejo tudi izven pouka. Tako bi lahko raven zahtevnosti standardov v učnem načrtu ob koncu drugega obdobja zvišali na raven A2, ob koncu tretjega pa na raven B1 po Skupnem evropskem jezikovnem okvirju.« Odgovor zavoda za šolstvo, ali je raven zahtevnosti pri angleščini prenizka in ali bodo to v učnem načrtu spremenili, še čakamo.

O vpisu v srednjo šolo bo končno odločal tudi NPZ

Nerealni preizkusi?

Čeprav pri nekaterih predmetih učenci ne dosežejo niti 50 odstotkov točk, na RIC ne razmišljajo o spremembi testov: »Testi so namenoma sestavljeni tako, da pokažejo celoten razpon znanja učencev. Povprečno število doseženih točk ni glavni razlog za spreminjanje testov.« Dodali so, da NPZ ne more biti pretvorjen v oceno: »Dosežek na NPZ pokaže le del znanja, ki ga je mogoče preveriti pisno. Pri NPZ ni predpisanega deleža minimalnih standardov, ki naj bi ga preizkus vseboval, zato dosežka na NPZ ni mogoče pretvoriti v oceno. Interpretacije, da povprečje 50 odstotkov pomeni, da učenci znajo komaj za dve, so zgrešene in zavajajoče.«

A očitno tovrstnega razumevanja NPZ nimajo niti vsi učitelji. Po naših informacijah so namreč nekateri učitelji učencem, ki so bili zadovoljni s svojim dosežkom na NPZ, te dosežke vpisovali kot ocene v redovalnico. Nekateri celo kot ustno oceno. Šolski inšpektorat tovrstnih prijav sicer ni dobil.

Naj bo znanje vrednota in naj znanje dela selekcijo

Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan pa trdi, da NPZ že dolgo ne dosega svojega namena. Velike razlike med dosežki pri angleščini in slovenščini so po Pečanovem mnenju dokaz neusklajenosti na RIC: »Oni bi morali koordinirati delo predmetnih skupin. Vse to kaže, da je pri angleščini bistveno boljše sodelovanje med terenom in predmetno komisijo NPZ. Če je povprečje manj kot 50 odstotkov, so preizkusi nerealni. Pred nekaj leti je pri slovenščini samo eden pisal 100 odstotkov. Pa kdo je tu nor? Predmetne komisije se odločijo za nek test, interpretacije rezultatov se pa prilagajajo po principu, če bo okroglo, bo lopata, če bo špičasto, bodo pa vile.«