“Javnost ni pravilno vključena. Premalo je upoštevana, nenazadnje gre za kršitev Aarhuške konvencije. In to ne velja zgolj v tem konkretnem primeru, ampak na splošno,” je o projektu spornega kanala C0 prepričan varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Na današnji seji preiskovalne komisije kanala C0, ki jo je vodila poslanka SDS Anja Bah Žibert, sta bili v okviru 1. točke dnevnega reda zaslišani dve priči. Kot prvi je bil na vrsti varuh človekovih pravic Peter Svetina, kot druga pa je bila zaslišana notranja revizorka na ministrstvu za okolje in prostor Stasja Grkman. Bah Žibertova je pojasnila, da je bil Svetina na sejo povabljen na podlagi dokaznega sklepa z dne 13. 12. 2023 kot priča. Kot je poslanka uvodoma opozorila, je bilo pri postopkih vodenja projekta kanala C0 zaznati nepreglednost, nezakonitosti, prihajalo naj bi tudi do izigravanja zakonodaje tako s področja gradnje kot tudi urejanja prostora in varstva okolja. Spomnila je, da gre v primeru gradnje kanala C0 tudi za rabo tako davkoplačevalskih kot tudi kohezijskih sredstev. Na slednje je prav tako usmerila današnji pogovor na seji.
Svetino je uvodoma vprašala, kaj ve o predmetni problematiki povezovalnega kanala C0. Spomnila je še na besede varuha človekovih pravic, da zadevo spremlja. Prav tako je spomnila, da zadevo spremlja tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je podala nekaj konkretnih predlogov. V zadevi so se tedaj obrnili na okoljsko ministrstvo in ARSO, od njih pa prejeli relevantne, celovite odgovore. ARSO je podal obsežnejša pojasnila z izvedenim predhodnim postopkom, postopkom presoje vplivov na okolje in izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, od MOP pa so prejeli temeljit odgovor skupaj s stališči vseh organov v sestavi (ARSO, direkcije za vode tedanjega inšpektorata za okolje in prostor).
Z ozirom na stališča vlade z dne 28. 2. 2019, s katerimi je ta odgovarjala na poslanska vprašanja o njenem dvomu v ustreznost tehničnih rešitev kanala prek vodovarstvenega območja, na katera so opozorile civilne iniciative, so na MOP naslovili tudi dodatno poizvedbo. To naj bi takrat sprejelo odločitev o reviziji tehnične rešitve izvedbe kanala na vodovarstvenem območju Jarški Brod. Revizija naj bi bila omejena na traso med Tacnom in Mostom čez Savo na Dunajski cesti in ocenila ustreznost tehnične rešitve kanala C0 in predlagala možne boljše rešitve.
Svetina: “Ministrstvo za okolje in prostor nam je takrat sporočilo, da je kot posredniški organ skladno s svojimi nalogami v programskem obdobju 2014–2020 izvajalo upravljalna preverjanja postopka.”
Varuh človekovih pravic si dejavno prizadeva za preprečitev okoljske škode
Ministrstvo je po Svetinovih besedah potrdilo sprejeto odločitev o reviziji tehnične izvedbe kanala C0 na določenem delu trase in navedlo, da že potekajo priprave projektne naloge in drugi projekti za izvedbo javnega naročila. Tedaj so odločitev MOP pozdravili, obenem pa pozvali, da potrebne postopke javnega naročila izvede brez nepotrebnega odlašanja. Posebej so opozorili, da je ukrepanje na področju varstva okolja, ravnanja in ukrepanja predstojnih nadzornih organov v razumnem času bistvenega pomena, saj se lahko prepreči potencialna bodoča okoljska škoda oziroma se njena razsežnost zmanjša na minimum. Svetina meni, da se eden od “poglavitnih grehov” skriva v tedanji uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja iz leta 2004.
Konkreten primer težko presoja, zaznava pa številne anomalije
Tedaj se namreč ni zahtevalo niti analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa niti presoje vplivov na okolje. Posledično je investitor brez večjih težav pridobil vodno soglasje, to informacijo pa so dobili od MOP iz dopisa, ki ga je nanj naslovila Direkcija RS za vode, in sicer februarja 2019. Navedel je še več informacij in pobud NVO-jev, ki so jih prejeli. Zadeve sicer budno spremljajo, vendar po mnenju varuha nimajo pristojnosti za izvedbo presoje vplivov na okolje v konkretnem primeru, torej za to, ali je trasa pravilno umeščena. Lahko pa trdijo, da številne pobude s področja varstva okolja in posegov v prostor razkrivajo številne anomalije, ki niso od včeraj.
Zato varuh v konkretnih priporočilih vsakokratni vladi tudi priporoča, da bi se jih odpravilo, vendar pa vse do danes ni bilo nobenega napredka. Svetina je posebej izpostavil drobljenje večjih gradbenih projektov na manjše, s čimer se izogiba strožjim zahtevam, kar zakonodaja seveda dopušča. Žal napredka na tem področju ni zaznati. Ni namreč ustreznega nadzornega mehanizma, ki bi to preprečil. Sporno se mu zdi tudi to, da investitor sam naroči in predlaga strokovne podlage in potrebnost postopkov (presoja vplivov na okolje). Spomnil je še, da dejansko prihaja do nekakšne odvisnosti naročnika in izvajalca. Opozoril je, da vlada priporočila varuha redno zavrača zaradi nestrinjanja.
‼️Na današnji seji preiskovalne komisije o kanalu #C0, ki jo vodi @ANJABAHZIBERT, tudi varuh človekovih pravic Peter #Svetina, ki je opozoril na izključevanje javnosti, drobljenje projektov in izigravanje zakonodaje pri projektu.⬇️⬇️⬇️ pic.twitter.com/1daGuVdnQH
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) February 15, 2024
Prav tako opozarjajo na pomanjkljivo varstvo stranskih udeležencev v konkretnih postopkih ter pomanjkljivo vključevanje javnosti pri prejemanju splošnih aktov na področju okolja in prostora. Tudi na to področje varuh opozarja že vsaj od leta 2007 dalje. “Javnost ni pravilno vključena. Premalo je upoštevana, nenazadnje se s tem krši Aarhuška konvencija. In to ne velja zgolj v tem konkretnem primeru, ampak na splošno. In tudi to priporočilo žal še vedno ni uresničeno.” Težave so na področju pravnega varstva, prepozno vključevanje ali poskusi izključevanja posameznikov v zadevi itd. Prav tako je ključni problem neučinkovitost okoljevarstvenega nadzora, na kar opozarjajo že 15 let.
Svetina je prepričan, da bi bilo treba prenoviti zakonodajo, da ne bi prihajalo denimo do drobljenj parcel z namenom nezagotovitve presoje vplivov na okolje. Bah Žibertova pa je ob tem opozorila, da lahko varuh sam brez pobud odpre primer in celo preiskavo ali zaslišanje. Bah Žibert: “Ker gre za okoljski projekt, ki vpliva na okoli 300 tisoč ljudi, in je po mnenju stroke okoljevarstveni problem, zna priti tudi do hudih posledic. Ali morda varuh ni razmislil o tem, da bi sam odprl ta dosje in zadeve dejansko pregledal tudi sam?”
Po mnenju stroke gre za projekt, zaradi katerega zna priti do resnih posledic
Kot druga je pred komisijo nastopila Grkmanova. Poslanka jo je uvodoma vprašala, kaj dejansko ve o preiskavi v zvezi s kanalom C0. Spomnila je, da je minister izdal sklep o izredni notranji reviziji, da presoja vplivov na okolje dejansko ni potrebna. Gre za drugi sklep iz januarja 2016. Potem ko je Grkmanova začela pregledovati gradivo in po začetnih uvodnih sestankih na ARSU, pa so ugotovili, da je bil pred tem izdan še en sklep (prvotni), da dotična presoja ni potrebna (iz leta 2015), pri čemer je sprejela odločitev, da bo izhajala iz posameznih zavez, ki jih je dala država pri koheziji kot soupravljavka kohezijskih skladov. Zatem je sprejela odločitev, da bo podrobneje pregledala, ali izjava drži (da ne bo vplivov na stanje podzemnih voda).
Vsa merila niso bila predmet presoje
Prav tako je preverila, ali so bila soglasja ustrezno izdana (da je bil vpliv na stanje podzemnih voda preverjen). Hkrati pa je pregledala tudi plačilo po pogodbah, pri čemer je ugotovila, da je bilo vse v redu, na podlagi teh razkritij pa je vodstvo sprejelo določene ukrepe. Bah Žibertovo je v nadaljevanju zanimalo, če Grkmanova morda ve, zakaj je bilo treba narediti revizijo poročila. Odvrnila je, da ko je vodstvo pridobilo drugi sklep iz januarja 2016, da namreč presoja vplivov na okolje ni potrebna, se je vodstvu sklep zdel nenavaden, saj presoja vplivov na okolje navadno poteka zelo dolgo, zato so Grkmanovo zaprosili, naj zadeve pregleda. Bah Žibert: “Kakšne so bile posledice tega poročila? Rekli ste, da so bili v zvezi s tem sprejeti določeni ukrepi …?” Grkmanova: “Kontrolni revizor lahko daje priporočila za izboljšanje notranjega kontrolnega sistema in ta priporočila sem dala.”
Dejala je še, da so se nekatere zadeve uresničile, na kar je zelo ponosna. Predvsem je Direkcija za vodo pripravila smernice za posojevalce in investitorje pri posegih, ki imajo vpliv na podzemne vode. Smernice so na voljo tako investitorjem kot presojevalcem. Bah Žibert: “Kako pa to, da ste ugotovili kar nekaj nepravilnosti, izvajalec pa je z vami obračunal na takšen način, da je vaše delo zlonamerno oziroma celo politično motivirano?” Grkmanova je odvrnila, da notranji revizorji vsakokrat prejmejo politično nalepko. “Ni prijetno, ni pa presenetljivo,” je še pojasnila. Zagotovila je, da ni politično motivirana, saj bi morala stalno spreminjati usmeritev. Prav tako so notranji revizorji podvrženi strogim standardom in etičnim kodeksom. V samem postopku je Grkmanova ugotovila, da vsa merila niso bila predmet presoje, kar je ugotovilo tudi Računsko sodišče. V zvezi s tem je izpostavila tudi merilo tveganja nesreč (okoljske, naravne itd.). To so nelogičnosti, ki bi jih skrben pregledovalec lahko pregledal, pa jih ni (recimo razlike med merskimi enotami za kanal C0).
Domen Mezeg