Novi predlog zakona dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije in omilitev njenih posledic, ki sta ga predstavila minister za finance Andrej Šircelj in minister za zdravje Janez Poklukar, bo uredil pravno podlago za odloke o »urejanju življenja, zbiranja, dela, prodajanja blaga in izvajanja storitev«. »To pomeni, da lahko vlada to na podlagi strokovnih ocen ureja z odloki za največ 15 dni, o čemer mora obvestiti DZ,« je pojasnil Šircelj.
Vlada je takšne odloke doslej sprejemala na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, a je ustavno sodišče v začetku poletja razsodilo, da je v zakon vključena pravna podlaga neustavna. Ker vlada do roka 2. avgusta neskladnosti z ustavo ni uspela odpraviti, je trenutno brez pravne podlage za tovrstne odloke. Vlada je pravno podlago poleti sprva poskušala urediti z odpravo ustavnih neskladnosti zakona o nalezljivih boleznih, a ji zaradi nepriljubljenosti sprememb in po hudem porazu na referendumu o vodah to ni uspelo. Novi zakon bi torej znal biti nekakšen obvod.
Poleg podlage za urejanje javnega življenja z odloki zakon predvideva izplačilo posebnega dodatka za najbolj ranljive skupine. »Tistim, ki imajo pokojnino do 510 evrov, se bo po predlogu izplačal izredni solidarnostni dodatek v višini 300 evrov. Za tiste s pokojnino med 510 in 612 evrov bo dodatek znašal 230 evrov, za pokojnino med 612 in 714 evrov pa bo dodatek 130 evrov. Dodatek bo izplačan decembra,« je na današnji novinarski konferenci povedal Šircelj.
Za izboljšanje socialnega položaja bodo solidarnostni dodatek prejeli tudi kmetje z dohodki pod 591,20 evra, stari nad 65 let, ki niso prejemniki pokojnin. Ta bo znašal 150 evrov. Predlagajo tudi dodatek za invalide v višini prav tako 150 evrov, in sicer z namenom, da jih zaščitijo tudi pred dvigom cen, je pojasnil. Zakon bo omogočil dodatek tudi tistim, ki pomagajo v zdravstvenih ustanovah, in sicer na dnevni osnovi. Ti naj bi za pripadnike civilne zaščite znašali 30 evrov, za študente in dijake pa 25 evrov.
Podaljšanje bonov
Z zakonom je predvidena tudi delna povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene ali višje sile za samozaposlene in kmete. Plačilo za 10 dni karantene naj bi znašalo 250 evrov, za 20 dni 500 evrov in za en mesec 750 evrov. Vlada namerava podaljšati tudi veljavnost turističnih bonov do 30. junija 2022. Po Šircljevih besedah bodo omogočili tudi povrnitev stroškov za hitre teste v gospodarstvu. Pomoč bo pripadla podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, samozaposlenim in bo znašala 60 evrov na delavca. Študentom želijo z novim zakonom omogočiti delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zagotoviti elektronski vpis za leti 2022 in 2023.
Odškodnine za posledice cepljenja
Minister za zdravje Janez Poklukar je povedal, da se ministrstvu za zdravje daje možnost, da vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe. Ukrep se podaljšuje do 30. 6 .2022.
Poklukar je napovedal tudi uvedbo povračilo škode tistim upravičencem, ki so bili cepljeni in jim je nastala škoda pri zdravju. »Uvedba odškodninske odgovornosti in s tem sistema odškodnin brez krivde je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv ter pri zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja proti covidu-19,« je povedal Poklukar. »Prav tako se uvaja povračilo škode tistim upravičencem, ki jim je zaradi uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje covid-19, ki ima začasno dovoljenje za promet, nastala škoda pri zdravju. Do odškodnine so upravičeni tudi ožji družinski člani.«
Celoten zakon je ocenjen na 180 milijonov evrov.
Na intenzivni negi 256 ljudi
V državi je sicer trenutno po podatkih NIJZ aktivno okuženih 45.143 ljudi, sedemdnevno povprečje okužb znaša 3282, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 2141. Število aktivnih primerov okužbe se je tako v primerjavi z dnevom prej zmanjšalo za 252. Sedemdnevno povprečje se je povečalo za 13, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa se je zmanjšalo za 12.
V četrtek so ob 8274 PCR-testih potrdili 3517 okužb z novim koronavirusom, je objavila vlada. Pozitivnih je bilo tako 42,5 odstotka opravljenih testov. V bolnišnicah zdravijo 1127 covidnih bolnikov, 23 več kot dan prej. Intenzivno zdravljenje jih potrebuje 256, trije več kot dan prej. V četrtek je umrlo 20 covidnih bolnikov.
V četrtek je bilo pozitivnih za 2,8 odstotne točke več PCR-testov kot dan prej. Sicer pa so v četrtek opravili 59.563 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi. Najmlajši covidni bolnik, ki se zdravi v bolnišnici, je po podatkih vlade star 18 let, najmlajši na intenzivni negi pa 26 let.
Z vsemi odmerki cepljenih 54 odstotkov prebivalstva
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.217.504 ljudi, to je 58 odstotkov prebivalstva, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.136.483 oziroma 54 odstotkov vsega prebivalstva.
Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 68 odstotkov ljudi, med starejšimi od 50 let pa 78 odstotkov. Z vsemi odmerki pa je cepljenih 64 odstotkov starejših od 18 let in 74 odstotkov starejših od 50 let.
Samotestiranje šolarjev poteka brez težav
V šolah danes znova poteka obvezno samotestiranje na novi koronavirus. Potem ko je bilo v sredo pred šolami nekaj protestov nezadovoljnih staršev, jih danes ravnatelji niso opazili. Nekaj staršev si je od srede tudi premislilo in so dali soglasje za samotestiranje otrok. Znova se bodo šolarji množično testirali v ponedeljek.
Kot so v četrtek zvečer sporočili z ministrstva za izobraževanje, se je v sredo v osnovnih šolah samotestiralo 135.100 učencev, kar pomeni 70 odstotkov vseh. Na daljavo se je zaradi zavračanja ukrepov šolalo skupaj 8033 učencev oziroma 3,61 odstotka vseh. Največji delež šolajočih na daljavo je v prvem in drugem razredu, in sicer dobrih pet odstotkov, najmanjši pa v devetem razredu, dobra dva odstotka.
