Ker je Iran uspel v samo nekaj dneh bombardirati kar tri države (Irak, Sirijo in Pakistan), marsikoga skrbi, da bi lahko širjenje konfliktov na Bližnjem vzhodu vodilo do izbruha III. svetovne vojne. Po besedah profesorja vojaških študij na londonski univerzi King’s College Michae Clarka je skrb odveč, saj naj bi Iran s temi akcijami želel le odmakniti pozornost od notranjih problemov v državi.
Iran medtem podpira Hutije, ki v zadnjem času zaostrujejo napade na trgovske ladje v Rdečem morju, ravno tako pa podpira tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah in teroristično skupino Hamas.
“Bi nas torej moralo skrbeti, da bo tretja svetovna vojna izbruhnila na Bližnjem vzhodu? Zagotovo ne,” pravi Michael Clarke. Dva množična globalna konflikta prejšnjega stoletja sta bila svetovni vojni, ker sta združila veliko regionalnih konfliktov. Prva svetovna vojna je bila boj med imperiji, kjerkoli so obstajali. Pri drugi svetovni vojni pa je šlo za ideologijo.
“Čeprav Iran ne želi sprožiti svetovne vojne, je vsekakor zloben akter na Bližnjem vzhodu,” izpostavlja Clarke in spominja, da voditelji ene najstarejših civilizacij na svetu sovražijo Zahod vse od islamske revolucije leta 1979. Tistega leta je bil njen zadnji šah – ali kralj – Mohammad Reza Pahlavi strmoglavljen in z nafto bogata država je postala islamska republika pod svojim prvim vrhovnim voditeljem ajatolo Homeinijem. Večina državljanov sledi šiitski veji islama, medtem ko je vladavina regionalne tekmice Savdske Arabije v rokah sunitske večine.
Notranje težave Irana
“Zakaj je torej Iran zloben akter? Ima dve veliki notranji težavi. Prvič, ima zelo mlado prebivalstvo, ki ga starejši diktatorji vse bolj zatirajo v tej brutalni teokraciji (državi, ki ji vladajo verski voditelji). Državo vodijo zelo stari moški, ki se bojijo mladih žensk,” je izpostavil Clarke in spomnil, kako je leta 2022 22-letna Mahsa Amini umrla v sumljivih okoliščinah, potem ko jo je aretirala policija za moralo, ker ni pravilno nosila hidžaba. Očividci so nato povedali, da jo je policija brutalno pretepla. Čeprav so oblasti to zanikale, je v v vbvbvvbvcxy<>to povzročilo množične proteste, ki še vedno trajajo.
Druga težava po njegovih besedah je, da je Homeinijev naslednik na mestu vrhovnega voditelja, ajatola Ali Hamenej, star 84 let, tako da se je pojavila kriza okrog tega, kdo ga bo nasledil. Iranski predsednik Ebrahim Raisi, ki ima mandat do leta 2025, je zagovornik trde linije vladanja, za katero je značilno brutalno zatiranje in številne usmrtitve. Clarke opozarja, da je medtem Islamska revolucionarna garda, vojaška sila, ki zagovarja ideale revolucije iz leta 1979, skoraj brez nadzora.
“Zaradi nasledstvene krize je Iran zelo nestanoviten. Pomagal je podžgati konflikt na Bližnjem vzhodu. Vendar Iran ve, da si ne more privoščiti sprožitve regionalne vojne zaradi Izraela, saj bi lahko ta pritegnila ZDA, gotovo pa tudi Savdsko Arabijo,” je med drugim izpostavil in dodal, da bi se Iran soočil z verjetnim porazom in možnostjo notranjega zloma.
Ker je Iran zanetil nevarno igro, v tem tednu je namreč bombardiral Islamsko državo v Siriji, kurdsko regijo v Iraku in ciljal na separatistično skupino v Pakistanu, Zahod skrbi, če bo vse skupaj zanetilo večji konflikt. Iran namreč velja za navidezno jedrsko silo. “Bolj ali manj bi lahko preizkusili jedrsko orožje, kadar bi želeli. Imajo dovolj obogatenega urana, ni pa znano, če je njihova tehnologija sploh brezhibna.” V primeru, da bi postopali, bi to po njegovih besedah nedvomno sprožilo reakcijo Savdske Arabije, da si kupijo jedrsko orožje, reagirala pa bi tudi Turčija. Iran se po njegovo naj ne bi obremenjeval z jedrskim poskusom, saj vsi vedo, da ima zmogljivosti, ne da bi bilo potrebno prestopiti jedrski prag.
S svojim terorističnim napadom 7. oktobra je Hamas upal, da bo zanetil vsesplošno vojno proti Izraelu, kar se zaenkrat še ni zgodilo. “Prepričan sem, da Iran ni vnaprej vedel za napad 7. oktobra. Bili so presenečeni in zato so v dilemi, saj le-to morajo podpreti, vendar nočejo biti prisiljenii v regionalno vojno. Hezbolah, močna milica, ki jo nadzorujejo, s sedežem v Libanonu, ni sprožila popolne vojne. Iran torej ne želi prestopiti črte v konflikt velikega obsega, vendar bi ga lahko njegove vojaške avanture na toliko frontah po naključju potegnile v enega,” je izpostavil in dodal, da gre pri Iranu za zelo negotovo in nestanovitno državo. “Pogosto se zdi, da nima nadzora nad dogodki, ki jih izzove. A očiten apetit po intervenciji v tujini nikakor ne uspe prikriti globokih težav doma,” še ob tem dodaja po poročanju The Sun.
Ž. N.