Šport kot legalna droga
Odvisniki od športa imajo veliko potrebo po pretirani telesni vadbi, ki povzroča škodo v telesnem in duševnem zdravju, in so manj uspešni na osebnem, poklicnem in tudi finančnem področju. Pogosto so pridružene motnje hranjenja in uporaba (prepovedanih) sredstev za izboljševanje fizikalnih lastnosti telesa.
Ugodni učinki telesne vadbe so dobro znani in v današnjem svetu, okuženem z epidemijo debelosti, je na videz bizarno in morda celo neokusno govoriti o škodljivih učinkih telesne vadbe. A nekoč se je že Paracelsus retorično vprašal: »Ali obstaja sploh kaj, kar ni strup?«, in si tudi sam odgovoril: »Vse je strup in nič ni brez strupa. Samo odmerek loči zdravilo od strupa.« V mislih je imel seveda zdravilne učinkovine.
A vendarle ne moremo mimo podobnosti s telesno aktivnostjo. Živimo v svetu ekstremov in se premalo zavedamo, da so vse stvari zdrave le v določenih okvirih. Pod mejo ni zdravo – nad njo pa tudi ne. Na eni strani imamo množico ljudi, ki so neaktivni, in na drugi zagrizene rekreativne športnike, ki so za odmerek športa pripravljeni žrtvovati zdravje, družinsko, socialno in profesionalno življenje.
Prepoznati ločnico, kdaj prestopimo mejo zdrave telesne vadbe in ta začne načenjati zdravje, je težko. Veliko zasvojencev s športom je ne prepozna, če pa jo, si – kot pri drugih odvisnostih – večinoma ne znajo pomagati.
Zdrava telesna vadba ali odvisnost?
Odvisniki od športa imajo tako kot pri drugih vrstah odvisnosti veliko potrebo po pretirani telesni vadbi, ki očitno ali prikrito povzroča škodo na različnih področjih življenja, kot je telesno in duševno zdravje, ter so manj uspešni na osebnem, poklicnem in tudi finančnem področju. Pogosto so ji pridružene motnje hranjenja in uporaba (prepovedanih) sredstev za izboljševanje fizikalnih lastnosti telesa.
Vse našteto ima za zasvojenca negativne posledice, ki so lahko v skrajnih primerih zdravje ogrožajoče. Biokemična osnova nastanka težav je dopaminski sistem nagrajevanja v možganih, prav na enak način kot pri drogah. Strokovnjaki si kot pri številnih drugih vedenjskih oblikah odvisnosti niso edini, kdaj zdrava telesna aktivnost postane nezdrava in se razvije odvisniško vedenje. Še posebej težko je postaviti mejo pri posameznikih, ki želijo izgubiti telesno maso in povečajo telesno aktivnost zaradi želje po večji porabi energije, in tistih, ki trenirajo za tekmovalne uspehe.
Težava je torej to, da večina ljudi, ki se ukvarja s športom v zdravih mejah, to počne iz istih razlogov kot zasvojeni. Sem sodijo zmanjšanje stresa, izboljšanje samopodobe in splošnega zdravstvenega stanja. Glavna razlika, ki loči od zasvojenosti, je pojav odtegnitvenih znakov že po krajšem obdobju brez vadbe. Hudo hrepenenje po vadbi lahko pomembno vpliva na razpoloženje, dnevne aktivnosti in medsebojne odnose. Tako na primer odvisnik pogosto odpove pomembno poslovno kosilo ali romantični zmenek zaradi nuje po športu, kar se pri zdravem ukvarjanju s športom ne pojavi. Pri obiskovalcih fitnes centrov ocenjujejo, da jih okoli tri do osem odstotkov izpolnjuje kriterije za odvisnike.
Telesno naporni individualni športi
Ti so najbolj nevarni. Odvisnost se lahko pojavi pri vseh vrstah športa. Bistveno pogostejša pa je pri tistih, pri katerih je bolj v ospredju telesni napor. Pri športih, ki so bolj tehnične narave in posledično bolj zahtevni mentalno, je razvoj odvisnosti manj verjeten, saj so pričakovane telesne ugodnosti za posameznika manjše. Takšna primera sta biljard ali šah.
Prav tako je manjša možnost odvisnosti pri skupinskih športih. Več ko je udeleženih igralcev, manjša je možnost organizacije in tako ni veliko možnosti za zagotavljanje potrebne stalnosti igre. Možno pa je seveda, da se posameznik »znajde« in trenira dodatno v lastni režiji. Podnevi, ponoči, na petek in svetek. Tako lahko nogometaš, ki igra samo 90 minut tedensko, realno trenira v lastni režiji mnogo, mnogo več.
Odvisnost se razvije postopoma
Čeprav je vsak primer odvisnika zaradi naše raznolikosti svet zase, pa so določene značilnosti vseeno podobne in težave navadno nastajajo postopoma in pogosto v naslednjem vrstnem redu:
Telesna aktivnost kot hobi. Posameznik se pogosto ukvarja s telesno aktivnostjo vse od otroštva in je zanj del običajnega življenja. Pri tem uživa in visoko ceni fizično pripravljenost. Pogosto si zastavi cilje, kot so določeni časi pri teku ali teža uteži pri fitnes vadbi.
Naraščajoča obsedenost. Pogostost vadbe se poveča, zato začne s svojega urnika črtati aktivnosti, ki so mu prav tako povzročale ugodje. Navadno gre predvsem za socialne stike. Če iz kakšnega razloga ne more na trening, to povzroči nezadovoljstvo in razočaranje nad sabo. Cilji postajajo vedno ožje usmerjeni, obsedenost s telesnim videzom pa vedno večja. Nabirati se začne utrujenost.
Zloraba. Šport postane najpomembnejša stvar v življenju in posameznik mu posveča tako rekoč ves čas. Če ne more na trening, to močno vpliva na razpoloženje. Pogosto se razvijeta obsedenost s hrano in merjenjem vnosa kalorij ter uporaba zdravju škodljivih substanc za povečevanje učinkov vadbe. Če ne zmore doseči cilja, to povzroči hudo nezadovoljstvo, celo agresijo. Pogosto začnejo socialni stiki usihati, tudi z najbližjimi. Na delovnem mestu se pozna zmanjšan učinek zaradi kombinacije odsotnosti, pomanjkanja zbranosti in utrujenosti.
Odvisnost. Ima vse značilnosti zlorabe, ki pa se še okrepijo. Posameznik se pogosto zaveda negativnih posledic, a vedenje vseeno nadaljuje. Če je prisiljen nehati vaditi iz katerega koli razloga, razvije odtegnitvene simptome in ti ga prizadenejo tako telesno kot duševno.
Šport je enostavna matematika
A le če si znamo prisluhniti. Čudna je matematika našega življenja. Včasih je več lahko manj in manj več. Klasična matematika ne pije vode. A kje je tisti vršiček, ki predstavlja maksimalno blaginjo pri nas? Ogromno je različnih spremenljivk, ki vplivajo, a vendarle vse le ni tako zapleteno. V nas samih je tipalo, ki nam prišepne pravi odgovor. Le naučiti se ga moramo slišati.
