Proračunska luknja kljub okrevanju gospodarstva večja kot v enakem obdobju lani

Fiskalni svet je objavil nove mesečne podatke glede gibanja državnega proračuna. Po začasnih podatkih smo imeli v prvih osmih mesecih 2021 v proračunu za 2,412 milijarde evrov veliko luknjo. To je kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti več kot v enakem obdobju lani. Glavni razlog za tako visok primanjkljaj je občutno večji obseg odhodkov za protikoronske ukrepe. 

Obseg ukrepov za covid-19 z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna je v prvih osmih mesecih 2021 znašal 2,248 milijarde evrov. Od začetka epidemije marca lani pa skupno okoli 4,641 milijarde evrov, od tega največji del, okoli 900 milijonov evrov, predstavljajo dodatki zaposlenim. 

Kot so zapisali v poročilu, so bili prihodki v prvih osmih mesecih za 20,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa so bili višji za 9,4 odstotka. "Razmeroma visoka rast prihodkov je torej v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos," so zapisali. 

V prvih osmih mesecih so bili odhodki za 16,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov v višini 2,248 milijarde evrov pa so bili višji za 7,7 odstotka. Preostali odhodki so v večji meri posledica višjih stroškov dela in investicij.

Neposredni obseg protikoronskih ukrepov je doslej, kot rečeno, znašal 2,248 milijarde evrov. To je kar okoli trikrat več, kot je bilo za celotno leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani. Največji del protikoronskih odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim, ki so letos znašali skoraj 700 milijonov evrov.

"V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih junija 2021 vključenih 27 tisoč zaposlenih. Za mesec maj, za katerega so podatki že bolj dokončni, je število znašalo okoli 40 tisoč, kar je okoli pet odstotkov vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za mesec junij je prejelo 28 tisoč oziroma okoli 38 odstotkov vseh samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 32 tisoč," piše v Mesečni informaciji, ki jo je pripravil fiskalni svet. 

Velika luknja kljub občutnemu okrevanju gospodarstva

Fiskalni svet opozarja, da javnofinančni primanjkljaj v letošnjem letu ostaja zelo velik kljub občutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. "Po trenutnih podatkih SURS je namreč raven BDP v drugem četrtletju letos za ravnijo iz zadnjega četrtletja 2019 zaostajala le še za 0,2 odstotka. To se odraža v razmeroma ugodnem gibanju davčnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih letos presegli raven iz enakega obdobja predkriznega leta 2019. Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih večji kot v enakem obdobju lani in je tudi že skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021." 

Poleg tega od projekcij letos bistveno odstopa struktura odhodkov. Kot so pojasnili, je ključni razlog za odstopanje na eni strani izrazito velik obseg odhodkov za protikoronske ukrepe, med katerimi občutno prednjačijo dodatki zaposlenim. "Fiskalni svet ocenjuje, da okoli 900 milijonov evrov izplačanih dodatkov od začetka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega področja v okviru zakonodaje PKP. Ob tem pa ugotavljamo, da odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih proračunskih dokumentih glavni razlog za predvideni velik primanjkljaj letos, občutno zaostajajo za projekcijami, kar je sicer le delno posledica že tradicionalno nižje porabe EU sredstev od predvidene, očitno optimistično načrtovanje tovrstnih odhodkov lahko odpira prostor za druge oblike porabe, ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih proračuna," so zapisali. 

Fiskalni svet pred pripravo proračunov zato znova poudarja, da je treba sredstva, ki so namenjena preprečevanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno. Opozorili so, da se na ta način ne rešuje sistemskih težav. Prav tako so poudarili, da je treba poskrbeti za realistično načrtovanje in za učinkovito porabo razpoložljivih sredstev EU. 

"Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slabšal strukturni položaj javnih financ in neustrezno večal dolg sektorja država oziroma, da se ne bodo večala tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok," so poudarili. 

V skladu z dosedanjo prakso bo fiskalni svet po objavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in pred oktobrskim fiskalnim ocenjevanjem proračunskih dokumentov ponovno pretehtal, ali so za prihodnji dve leti izpolnjeni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoliščin, ki jih določa Zakon o fiskalnem pravilu.