Od politike do promocije na dveh kolesih

Verjetno je malokomu znano, da je kolesarska dirka po Italiji v naših krajih prvič gostovala pred 99 leti, potem pa še štirikrat - enkrat v obdobju italijanske okupacije Primorske, enkrat v socialistični Jugoslaviji in nato trikrat v samostojni Sloveniji. Letos bo Giro prvič pri nas po padcu obmejnega nadzora.

Znamenito italijansko dirko smo petkrat gostili na slovenskem ozemlju - v letih 1922 (do Portoroža), 1971 (do Ljubljane) ter v samostojni državi v letih 1994, 2001 in 2004. V nacionalnem spominu so ostale zadnje izvedbe. Leta 1994 je bila Slovenija na nogah za edinega slovenskega predstavnika, Idrijčana Valterja Bončo, vrhunec sta bili etapi s ciljem in startom v Kranju. Sedem let kasneje je bil cilj etape v Ljubljani in start druge na Bledu, leta 2004 so se v etapi med Trstom in Puljem peljali tudi po svežem črnokalskem viaduktu.

Zabrisan spomin

Prvi obisk Gira leta 1922 je bil nedvomno v znamenju propagande svežih teritorialnih pridobitev Kraljevine Italije. Takrat je dirka praznovala desetletnico, obseg tekmovanja je bil skromen z le desetimi etapami. Sodelovalo je za današnje čase skromnih 75 kolesarjev, v cilj jih je prišlo le 15. Druga etapa 26. maja 1922 se je začela v Padovi, končala v Portorožu, kamor je v devetih urah in 51 minutah prvi prikolesaril Constante Girardengo. Iz Portoroža so se kolesarji naslednji dan odpravili v Bologno. Giro je bil v naših krajih tudi leta 1939, ko je šel skozi Gorico.

150.000

gledalcev si je ogledalo slovenski del Gira leta 1994.

Prvič in edinkrat v Jugoslaviji

Po drugi svetovni vojni je bila temeljito spremenjena geopolitična slika tega dela Evrope. Kolesarska karavana rožnate dirke je bila spet pri nas leta 1971. Peta etapa s startom v Bibioneju se je končala v Ljubljani, šla pa je tudi skozi Gorico in Novo Gorico ter čez Col. Takrat so zaradi prehoda kolesarjev prvič odstranili železne pregrade med Gorico in Novo Gorico na Škabrijelovi oziroma Erjavčevi ulici. A brez polemik ni šlo zaradi zmagovalca etape Franca Bitossija, ki je v Ljubljani 5. junija 1971 cilj prečkal z majico z italijansko trobojnico, kar so mnogi razumeli kot provokacijo. Karavana je šla tudi skozi Ajdovščino in Črni Vrh nad Idrijo. Giro se je leta 1983 znova dotaknil Gorice.

Po letu 1991

Giro je zatem Slovenijo spet obiskal tri leta po osamosvojitvi. Ker je takrat mlada država iskala vsakršno možnost promocije in prepoznavnosti na evropskem zemljevidu, se je na gostovanje (takrat) druge najmočnejše etapne dirke na svetu zelo dobro pripravila. Ko je karavana malo po 15. uri prešla mejo, verjetno nihče ni pričakoval, da bo kolesarje ob cestah do cilja gledala takšna množica ljudi. Od Nove Gorice do Kranja je dirko 2. junija 1994 po nekaterih ocenah spremljalo 150.000 gledalcev. Idrijčani so pri Črnem Vrhu prav posebej pozdravili svojega Valterja Bončo, ki je v etapi zasedel 12. mesto. Po zares visokem ritmu, ki se je začel stopnjevati že na startu v Bibioneju (tako kot ob obisku leta 1971), je po 204 kilometrih v gorenjski prestolnici prvo zmago v karieri slavil Italijan Andrea Ferrigato. Rožnato majico je takrat nosil Jevgenij Berzin, ki je na koncu presenetljivo premagal Marca Pantanija in Miguela Induraina.

Pogled z Nove Gorice na Gorico ob prečkanju Gira leta 2001 (foto: Leo Caharija)

Giro se je vrnil čez sedem let. 29. maja 2001 se je po 30 letih znova ustavil v Ljubljani. Deseta etapa se je začela v kraju Lido di Jesolo, kolesarji so v Slovenijo vstopili na mejnem prehodu Fernetiči. Pred Tivolijem je bil najboljši Denis Zanette iz ekipe Liquigas-Pata Ob tem ni izostal niti slovenski uspeh, saj je bil Andrej Hauptman peti. Kolesarji so se nato preselili na Bled, kjer se je naslednje dopoldne pričela enajsta etapa, ki se je začela na Bledu in nadaljevala s tremi krogi med Novo Gorico in ciljem v Gorici. Slavil je Španec Pablo Lastras iz ekipe Ibanesto.com.

Tri leta pozneje je kolesarska karavana znova zavila k nam. Med 14. etapo od Trsta do Pulja je slabo uro vozila po slovenskih cestah. Posebej zanimiv je bil leteči cilj na Črnem Kalu, kjer so šli prek betonske plasti viadukta, ki je bil takrat še v gradnji, zbrala pa se je množica ljudi. Dan pozneje je bil start v Poreču, karavana pa je obiskala Buje, Sečovlje, Portorož, Izolo, Koper in Škofije, potem pa nadaljevala pot v Italijo. Zmagovalec obeh etap je bil sprinter Alessandro Petacchi, ki je dosegel kar devet etapnih zmag.

---