Vrtoglavo potovanje skozi pekel
SNG Drama Ljubljana bo odprla sezono na velikem odru s krstno uprizoritvijo satire Pasji sin: do koder te pusti veriga priznanih madžarskih ustvarjalcev Árpáda Schillinga in Éve Zabezsinszkij. Distopično predstavo sta navdihnila dokumentarni film o spletnih čistilcih (odstranjevalci neprimernih vsebin) ter manipulacija madžarske vlade z (javnimi) mediji.
Čistilci oziroma moderatorji vsebin delajo v majhnih skupinah v zatohli kletni sobi. Zbrani so z vseh vetrov, tu so, ker so iz različnih razlogov izgubili prejšnjo službo; med seboj ne spletajo nobenih stikov ali odnosov, saj se kader hitro menja, obenem pa nad njimi bedi šef, ki ne skrbi le za normo, temveč jih tudi nadzira, nagrajuje ali kaznuje. Čeprav so pogoji, v katerih delajo, vse prej kot idealni, so zadovoljni, da vsaj imajo službo, saj te druga za drugo izginjajo, človeški kader pa nadomeščajo stroji.
Slutnja razkroja
Naloga čistilcev je, da vsak dan pregledujejo fotografije in videoposnetke, ki bi lahko negativno vplivali na čustva uporabnikov, pri čemer so sami nezavarovani. Teža in neprijetnost videnega jih načenjajo, vendar nimajo nikogar, s komer bi se o tem lahko pogovorili. Strogo, rigidno strukturo zamaje šele prihod zagnanega Miguela, ki se spopade s šefom in se ni sposoben vključiti v sistem, kar povzroči, da se med zaposlenimi le spletejo vezi. Vendar s tem, ko spozna učinek moči in zaupanja ter odkrije doslej neznano mu plast svoje osebnosti, počasi spozna tudi ceno, ki jo bo moral plačati za osvoboditev.
»Miguela na to pot sprejme lik Virgile, ki je jasna asociacija na Božansko komedijo in potovanje skozi pekel. Miguel od začetka do konca potuje skozi pekel življenja, prilagajanja novim okoliščinam, skozi pekel pomanjkanja moralnih načel, na katerega se lepi vse, kar se od njega pričakuje,« je pojasnil Nejc Cijan Garlatti, ki nastopa v glavni vlogi, ter poudaril, da lik žene gon po preživetju, ki ga sčasoma nadomesti sposobnost manipulacije z okolico z besedami in dejanji.
Predstava je nastala na podlagi koncepta, ki ga je zastavil Árpád Schilling. V slovenskem prostoru ustvarja prvič. Z dolgoletno sodelavko Évo Zabezsinszkij sledita metodi, ki vsebuje spoznavanje z igralsko ekipo, preverjanje »kemije«, nato pa sprotno in skupno ustvarjanje končne verzije. Ob motivu oziroma vprašanju skrajne prekarnosti kot posledice kapitalizma na primeru poklica spletnih čistilcev in manipulacije (javnih) medijev, ki na Madžarskem delujejo kot od zgoraj vodena podjetja, kamor »mladi pridejo z željo, da bi postali novinarji, končajo pa kot orodje politične propagande«, Pasji sin razpira še vprašanje gledališkega ustvarjanja, ki od umetnikov zahteva, da sebe, svoje travme, težave, preteklost razgaljajo in »prodajajo za uspeh«, ter vpliva družine na razvoj posameznika.
Árpád Schilling (1974) se z ustanovo Krétakör, ustanovljeno leta 1995, loteva projektnega dela, umetniškega eksperimentiranja s poudarkom na izobraževanju, družbenem razvoju in upravljanju talentov. Kritično opozarja na družbene razmere na Madžarskem in širše. Zaradi nenehnega slabšanja razmer v domovini zaradi Orbánove politike, pasivnosti kolegov iz kulturniških krogov ter pomanjkanja solidarnosti v družbi se je z družino pred nekaj leti preselil v Francijo, deluje pa tudi v številnih drugih državah.
