Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
6. 9. 2022,
11.30

Osveženo pred

2 meseca, 1 teden

Vsebino omogoča Teološka fakulteta v Ljubljani

Natisni članek

Alumni klub študent študij Martin Golob Teološka fakulteta advertorial

Torek, 6. 9. 2022, 11.30

2 meseca, 1 teden

Uspešni alumni so najboljša promocija za fakulteto

Vsebino omogoča Teološka fakulteta v Ljubljani

Klub alumnov Teološke fakultete spodbuja ohranjanje vezi in mreženje med diplomanti z učitelji, sodelavci in partnerji fakultete. Nekdanja študentka Teološke fakultete, ki je danes odgovorna za alumne na isti fakulteti, dr. Cecilija Oblonšek, o svojem čudenju nad tem, na kako različne in pogosto skoraj neverjetne načine svoja življenjska poslanstva uresničujejo nekdanji študentje Teološke fakultete v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Foto: arhiv UL TEOF | Foto: Foto: arhiv UL TEOF

Na Teološki fakulteti mi je zaupano področje alumnov Teološke fakultete, ki eksponentno narašča ob podpori Univerze v Ljubljani in portala Alumni UL. Do tega trenutka je na portalu skoraj 11.500 alumnov ljubljanske univerze, znotraj portala pa imajo posamezne fakultete svoje klube. Tako ima tudi Teološka fakulteta Klub alumnov Teološke fakultete, ki trenutno šteje skoraj 140 članov. Ker je očitno, da imamo še veliko diplomantov, ki morda ne poznajo te oblike povezovanja ali pa še ne zaznajo smisla v povezanosti s fakulteto, sem prepričana, da dela in novih poznanstev na tem področju še dolgo ne bo zmanjkalo.

Največji ponos fakultete so njeni uspešni diplomanti

Dr. Cecilija Oblonšek je na Teološki fakulteti zaposlena kot asistentka za področje cerkvene glasbe, deluje pa tudi kot strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo. | foto: David Kraner | Foto: Dr. Cecilija Oblonšek je na Teološki fakulteti zaposlena kot asistentka za področje cerkvene glasbe, deluje pa tudi kot strokovna vodja Zavoda za cerkveno glasbo. | foto: David Kraner Teološka fakulteta ves čas svojega delovanja poudarja pomen ohranjanja stikov s svojimi diplomanti. V preteklosti so nekdanji študentje v neki obliki ostajali del fakultete prek ponujenih izobraževanj, teoloških tečajev, simpozijev in drugih srečanj. Do resnejše pobude o formalni obliki združevanja diplomantov fakultete je prišlo v letih, ko je kot prodekan na mariborski enoti fakultete deloval današnji celjski škof, msgr. Maksimilijan Matjaž. On je zbral ekipo, ki je Klub Alumni TEOF ustanovila že v letu 2013, ko pa je Univerza v Ljubljani prepoznala pomen povezovanja njenih alumnov, se je klub na novo formiral pod okriljem univerze.

Takšna oblika povezovanja alumnov se je izkazala za zelo dobrodošlo, saj univerza fakultetam ponuja tehnično in vsebinsko podporo, klubi fakultet pa so hkrati popolnoma svobodni pri oblikovanju aktivnosti za svoje diplomante.

Diplomanti Teološke fakultete, ki ne delujemo znotraj formalnih struktur Cerkve na Slovenskem, torej tisti, ki ne opravljamo duhovniškega poklica, se že od vsega obstoja fakultete oz. odkar na fakulteti študirajo tudi "laiki", ukvarjamo s problematiko zaposlitve. Zato je bilo vselej izrednega pomena, da smo osvetljevali primere dobre prakse, torej tiste, ki so se znašli in z dodatnimi izobraževanji prišli do poklica.

Koliko je uspešnih Slovencev, za katere pogosto ne vemo, da so teologi!

Odkar nekoliko dejavneje spremljam naše alumne, sem vedno znova presenečena, koliko družbeno dejavnih Slovencev je po osnovni izobrazbi teologov. Večina njih je po študiju teologije opravila še vsaj en dodatni študij in se specializirala na področjih, ki morda niso neposredno povezana s teologijo, vendar pa hkrati v pripovedovanju njihove zgodbe vselej slišim isti stavek: Teološka fakulteta mi je dala trdno osnovo, v meni razvila kritično mišljenje in mi omogočila izredno široko splošno izobrazbo, tako da sem tudi zaradi tega danes na tem delovnem mestu lahko uspešen/uspešna. Tako danes z občudovanjem srečujem teologe politike, župane, urednike časopisov in revij, novinarje, ministre, predavatelje, veleposlanike, svetovalce, terapevte, ravnatelje, poslance, pevce, glasbenike, kulturnike, prevajalce, vzgojitelje, igralce, direktorje, učitelje, katehete, plesalce, duhovnike, misijonarje … Ne bom naštevala vsakega in vsake posebej, verjamem, da ste nekatere njihove zgodbe že prebrali na tem portalu, mnoge pa še boste.

Kako Teološko fakulteto doživlja priljubljeni duhovnik Martin Golob, preverite v videu.

Status teologa v Sloveniji

Fakulteta ima med svojimi operativnimi telesi tudi Komisijo za urejanje statusa teologa, kar je nujno, saj po vseh letih obstoja študija teologije v Sloveniji (laiški) teologi še vedno nismo dovolj in popolnoma enakovredno obravnavani v okviru zaposlitvenih možnosti tako v javnih kot cerkvenih ustanovah. Medtem ko je v tujini nekaj popolnoma samoumevnega in celo nepogrešljivega, da teologa zaposli banka, bolnišnica, šola ipd., pa je v Sloveniji to še vedno skoraj popolnoma neznana praksa. Čeprav slišim veliko zgodb, da so različna podjetja želela zaposliti izrecno teologa, pa to kljub lepemu izkazovanju zaupanja v vzgojno moč fakultete še ne pomeni, da družba prepoznava profil teologa kot samoumevnega in potrebnega. Seveda ne gre pričakovati, da bo trg dela kar sam prepoznal potrebo po nas, najboljša reklama za teologe smo pravzaprav mi sami. Zato je toliko bolj pomembno, da izpostavljamo svojo teološko izobrazbo ob pripovedovanju svoje uspešne zgodbe, da poudarjamo, kaj nam je študij dal za naše poklicno delo in osebno rast, da prepoznavamo področja, kjer smo kot teologi nepogrešljivi. Če se ozremo v statistiko, je zanimivo dejstvo, da imamo zelo malo brezposelnih teologov, spet pa je res, da se je potrebno znajti, poiskati možnosti dodatne formalne izobrazbe in neprenehoma iskati oblike formalnih in neformalnih izpopolnjevanj, saj nikoli ne vemo, kaj bo bodočega delodajalca prepričalo, da zaposli prav mene. Vendar to postaja trend tudi na mnogih drugih fakultetah.

Izkušnje zaposlenih teologov:

Poleg tega, da z uspešnimi zgodbami pomagamo vsem alumnom Teološke fakultete k večji prepoznavnosti ter fakulteti pri merjenju njene uspešnosti in družbi pri večji informiranosti o profilu teologa, pa imajo zgodbe teologov še eno veliko poslanstvo – opogumijo tiste, ki jim je študij na fakulteti sicer všeč, a kot razmišljujoči mladi umi radi preverijo, kje se bodo lahko s končano fakulteto zaposlili. Kot vemo, je dobra zgodba najboljša reklama.

Zato sem hvaležna, da imamo teh zgodb med teologi res veliko, hkrati pa vabim, da se vsi tisti teologi, ki bi radi z nami delili svojo zgodbo, ki je javnost še ni slišala, povežejo z nami. Pomagajte fakulteti in slovenski družbi, da bomo teologi (p)ostali pomemben kamenček v mozaiku, ki ga v teh prelomnih časih sestavlja naša edinstvena Slovenija!

Ne spreglejte