Voditelji na BSF podprli Ukrajino v boju z Rusijo

Ukrajino je treba še naprej podpirati v boju z ruskim agresorjem, "utrujenosti" v Evropi ne sme biti, so se zavzeli udeleženci današnjega panela voditeljev na Blejskem strateškem forumu (BSF), med njimi tudi slovenski premier Robert Golob.

BLED > Pred tem je udeležence na BSF pozdravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pozval k nadaljevanju podpore Ukrajini. Priznal je, da obstaja tveganje naveličanosti in utrujenosti zaradi vojne v Evropi in v Ukrajini, predvsem v luči energetske krize in prihajajoče zime. A Ukrajina bo zmagala le, če bodo vsi, ki jo podpirajo, dovolj močni in enotni.

S tem se je v razpravi voditeljev strinjal tudi gostitelj Golob. Opozoril je, da se Ukrajinci dobesedno borijo za življenje, zato si tudi mi ne smemo privoščiti utrujenosti. "Ukrajino bomo podpirali še naprej," je poudaril slovenski premier.

Podobno se je zavzel islandski predsednik Gudni Johannesson, ki je ob izrazu nadaljnje podpore Ukrajini pohvalil tudi vlogo Zelenskega kot močnega voditelja. "Če bi imeli več takih ljudi, bi bil svet boljši," je dejal.

Ukrajinskega predsednika je prav tako pohvalil hrvaški premier Andrej Plenković. Odlično je mobiliziral podporo mednarodne javnosti; pokazal je domoljubje, vztrajnost in vodstvo, je dejal in obljubil nadaljevanje podpore Ukrajini "po najboljših močeh".

Predsednik albanske vlade Edi Rama je po drugi strani opozoril, da sicer podpirajo Ukrajino, a da albanska podpora morda ne bo odločilna. Na tem omizju bi morali sedeti predstavniki velikih in bogatih evropskih držav, pri njih se utrujenost najbolj pozna, je dejal. "Na Balkanu pa so vajeni vsega hudega in potrpežljivi," je dejal in dodal, da tudi Ukrajinci dokazujejo, kako trpežni so.

Ob tem se je albanski premier pridušal čez evropsko širitveno politiko, ki da teče odločno prepočasi. Zato tudi ne sme biti začudenja, če postajajo v regiji Zahodnega Balkana vse pomembnejši "tretji akterji", kot so Kitajska, Rusija ali Turčija. To se je izkazalo tudi med pandemijo covida-19, ko so balkanske države, nečlanice EU iskale cepiva. "Brez Turčije bi imeli pri nas veliko več mrtvih," je dejal Rama.

Preko videopovezave je v razpravi sodelovala tudi moldavska predsednica Maia Sandu, ki je opisala, kako njena država poskuša pomagati Ukrajini in predvsem beguncem iz Ukrajine. Poudarila je, da se "Ukrajina bori za evropske vrednote, zato jo je treba podpreti".

Islandski predsednik je poudaril še, da je boj v Ukrajini boj vseh in da tiščanje glave v pesek ni pravi odgovor. Čeprav je Islandija otok sredi Atlantika, se ne more delati, da evropski problemi niso tudi islandski. "Ko sta ogrožena mir in varnost v svetu, smo ogroženi tudi mi. Ne moremo reči, da nas vojna v Evropi ne zadeva," se je proti izolacionizmu izrekel Johannesson.

Golob je medtem opozoril, da Evropo zaradi vojne v Ukrajini čaka huda zima, ki jo bo treba preživeti. Evropa bo sicer zmogla, tudi če Rusija odklopi plin, je pa res, da cena ne bo nizka. A hkrati bo to tudi priložnost za vzpostavljanje večje samozadostnosti na energetskem področju, zlasti z obnovljivimi viri energije, je dejal.

Kratkoročno bo ta zima resda pomenila udarec "zelenemu prehodu". "To zimo bomo morali kuriti vse, tudi bolj umazano nafto. A že čez leto, dve bomo na boljšem," je optimističen predsednik slovenske vlade, ki meni, da je zdaj najboljši čas za investicije v zelene vire energije.

Hrvaški premier je ob tem dodal še, da bo tudi Hrvaška pomagala svojim sosedam pri premoščanju energetskih težav, če bo to potrebno. V ta namen so se odločili za razširitev terminala za utekočinjen plin, kar bo pomagalo tako Sloveniji kot Madžarski ali drugim, je dejal Plenković.>

---