VIDEO: Izjava gozdarske kraljice
Več videovsebin
Na lokaciji 18. licitacije vrednejših lesnih sortimentov na Podgorski cesti v Slovenj Gradcu, v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije, je danes, 27. februarja 2024 ob 10. uri, potekal dan odprtih vrat in razglasitev rezultatov licitacije. Letošnje leto je na licitacijo prispelo 6.854 hlodov v lasti 760 lastnikov gozdov, ki so skupaj merili rekordnih 7.153,20 kubičnih metrov. Med zbranimi hlodi je bilo veliko visokokakovostnih hlodov gorskega javora, enega od hlodov so pripeljali celo iz Bosne in Hercegovine, hlodovino so pripeljali tudi iz sosednje Avstrije, Hrvaške, sicer pa se je na licitaciji zbrala hlodovina pretežno iz Slovenije, iz čisto vseh regij.
Kot smo že napovedali, je tudi letošnja, že 18. licitacija postregla s presežki. Licitacije se je udeležilo kar 56 kupcev, največ jih je bilo iz Slovenije (18), sledijo pa kupci iz Avstrije (13), Italije (11), Nemčije (3), Madžarske (3), Švice (2), Hrvaške (2), ter Češke, Poljske, Portugalske in Srbije (1). V primerjavi s prvo licitacijo, ki je potekala pred osemnajstimi leti, ko je na licitacijo prispelo le 890 hlodov v skupni izmeri 618,30 kubičnih metrov, za katere se je zanimajo 16 kupcev, so rezultati letošnje licitacije zavidanja vredni. Sicer se kupca, ki prijahata iz Italije in Nemčije, ki se običajno potegujeta za hlodovino najvišje kakovosti, letošnje licitacije nista udeležila.
Najvišjo ceno je na letošnji licitaciji dosegel hlod gorskega javora iz Bosne in Hercegovine, katerega cena po kubičnem metru je dosegla zavidljivih 6.500,00 €. Za cel hlod tega javorja bo moral kupec tako odšteti 9.960,64€, ki pravi, da tako lepih hlodov, kot so bili razstavljeni leta 2022, letos ni bilo. Sicer tudi cenovnega rekorda iz leta 2022 niso presegli, a vseeno skupni izkupiček letošnje licitacije znaša 2,5 milijona €.
Najvišjo ceno za hlod smrekovega lesa, 1.240,00 € na kubični meter, pa je dosegel hlod, ki prihaja iz občine Slovenj Gradec. Častitljiva smreka, ki je rasla na Brdih, je zagotovo razveselila svojega lastnika Boruta Krenkerja, saj je cel hlod dosegel ceno 6.918, 53 €.
Med ostalimi vrstami so letos po ceni prednjačili oreh, dob in graden, ki so prav tako dosegli visoke cene. Hlodi, ki so dosegli najvišje cene pa so bili hlodi smreke, macesna in kvalitetnejšega hrasta.
Organizatorji so z letošnjo licitacijo zadovoljni, a je na lokaciji vseeno ostalo kar precej lesa, kar nekaj gorskega javorja povprečne ali slabše kakovosti, zato se podajajo v drugi krog licitacije, ki že teče. Za ta les pa se že zanimajo tudi kupci iz tujine.
Jože Jeromel, organizator dogodka in član Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline je povedal, da je tudi letošnja, 18. licitacija za organizatorje izjemno uspešna, kljub temu, da je v nekoliko manjšem obsegu od lanske, je pa vseeno po količini hlodovine druga največja v zgodovini dogodka. Ocenjuje, da je letošnja licitacija po kvaliteti najboljša doslej, saj slabših, drobnih sortimentov ni bilo veliko. Takšnega mnenja pa niso samo organizatorji, temveč tudi kupci, ki so se licitacije udeležili. Cene hlodovine na letošnji licitaciji tega sicer niso podkrepile, saj se trg na tem področju nekoliko ohlaja. Posebnost letošnje licitacije je zagotovo hlodovina marelice, ki je bila zelo dobro prodana.
Prva gozdarska kraljica, Andreja Vidmar, ki so jo okronali na lanskem sejmu Agra, ki je bila prisotna na licitaciji, je poudarila, da je pomembno ohranjati gozdove in ravnati trajnostno, kar je tudi njeno poslanstvo kot gozdarska kraljica. To promovira tudi med najmlajšimi v šolah in vrtcih, prav tako pa se udeležuje raznih sejmov in dogodkov, ki so pomembni za gozdarsko stroko. Poudarila je tudi, da moramo Slovenijo in njene gozdove, ki obsegajo kar 70 odstotkov naše dežele, spoštovati in se zavedati, kako pomembno je to za vse nas.
Podžupan Mestne občine Slovenj Gradec, dr. Peter Pungartnik, ki se je dogodka tudi udeležil, je poudaril pomen licitacije za Slovenj Gradec, ter pohvalil delo organizatorjev. Dejal je, da je licitacija izjemnega pomena, saj združuje tako lokalni kot državni nivo, saj dogodek povezuje tako področje gozdarske, lesne industrije kot tudi cestne infrastrukture, kar prestavlja veliko promocijo lastnikov gozdov, kmetijstva, gozdarstva in Mestne občine Slovenj Gradec kot take. Poudaril, da jih veseli, da v Mestni občini Slovenj Gradec raste tako kakovosten les, da je domač hlod smreke dosegel najvišjo ceno v svoji kategoriji.
Organizatorje pa čaka tudi kazen
Organizatorji dražbe, ki kljub prizadevanjem in podpori Mestne občine Slovenj Gradec še vedno niso našli trajnega prostora za organizacijo dražbe, so letos prvi doživeli obisk kmetijske inšpekcije. »Dobili smo odločbo, da moramo les odstraniti v 30 dneh, ker površino, na kateri smo zbirali les, uporabljamo v nasprotju v občinskim prostorskim načrtom. Ob koncu inšpekcijskega nadzora pričakujemo kazen,« je pojasnil Jože Jeromel in dodal, da je bilo prijav več. Društvo lastnikov gozdov problem s prostorom samo ne more rešiti. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov 18. dražbe povedal podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik, se mestna občina problema zaveda, a ga kljub prizadevanjem doslej še ni uspela rešiti. Opozoril je, da je prostorsko načrtovanje izjemno zahtevno, vsaka pobuda za spremembo občinskega prostorskega načrta pa terja soglasja dvajsetih ministrstev. Če manjka soglasje le enega, sprememb ni mogoče uvesti.
Jože Mori iz Zavoda za gozdove Slovenije je izjavil, da je slovenjgraška licitacija, ki jo je označil za mednarodno, vzor ostalim dražbam, ki so se pojavile v Sloveniji. »Zavod za gozdove Slovenije na dražbi sodeluje že od začetka. Naša naloga je svetovanje lastnikom gozdov. Brez pomoči revirnih gozdarjev ne gre,« je rekel Mori in opozoril na veliko škodo, ki so jo slovenski gozdovi utrpeli v lanskih naravnih nesrečah.
Vršilec dolžnosti direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gregor Meterc je povedal, bo država za obnovo v lanskih naravnih nesrečah uničenih gozdnih cest namenila 48 milijonov evrov. V začetku marca bodo občine dobile informativne izračune. Sledil bo 40-odstotni avans, preostanek pa po izstavljenih računih.
Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije si želi, da bi licitacijo bolje izkoristili za poslovno dogovarjanje in da čez dve leti, ko bo jubilejna, dvajseta, ne bo več ‘brezdomec’.
Del besedila MK (Mestna Občina Slovenj Gradec)
FOTOGALERIJA:
Pred leti sem dobil vprašanje ali imam kakšen uporabni predlog za lesni sejem, ker vsak drugi dan hodim mimo prodajnega mesta hlodov po mleko k sosedni kmetiji in so bili prisotni za prodajo prepričani, da se zanimam za odkup lesa.
Seveda me zanima lesna strategija trženja. In sicer iz vidika preteklih časov. Celih 29 let, kolikor sem bil zaposlen v Železarni Ravne kamor sem se vsak dan vozil z avtobusom na šiht, sem večkrat slišal in čital o takozvanih palisadah, ki so bile postavljene vzdolž – premočrtno z potokom Kotuljščica za obrambo takratnega Guštajna – v času napadanja Tuŕške vojske v smeri proti Dunaju.
Vzsled tega sem predlagal, da bi lesni sejem svoje lesne kapacitete usmeril v obnovitveni prizora pokončne postavitve hlodovine na desnem bregu potoka Kotulščica v obliki palisad. S tem bi povečali prodajni prostor in dosegli kulturno arhaični zgodovinski izgled Koroške pokrajine ter morda privabili k sodelovanju tudi Avstrijsko Koroško k uspešnejšemu trgovanju z lesom.
Vendar do danes v splošni družbi še ni opaziti, da se v tej smeri kaj bistvenega premika, čeprav bi takšen napredek prav gotovo bistveno vsestransko poživil lesni promet- tudi finančno. Sivc.