Umrl pianist Hinko Haas

Hinko Haas je svojo glasbeno pot začel pred 40 leti na Glasbeni šoli v Celju, študij nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Dubravki Tomšič Srebotnjak in v njenem razredu diplomiral ter končal tudi specializacijo.

Pozneje se je izpopolnjeval še pri Rudolfu Kererju v Weimarju, Claudeu Copensu v Bruslju ter kot štipendist švicarske vlade pri Carlu Engelu v Bernu. Poleg solističnih koncertov je kot klavirski partner in član različnih komornih ansamblov koncertiral s številnimi znanimi glasbeniki in ansambli, kot so Les percusions de Strasbourg, Taipei Chamber Orchestra, sopranistka Ana Pusar Jerič, violinist Igor Ozim, violist Jerzy Kosmala, violončelist Wolfgang Panhofer, pianist Aci Bertoncelj, Ljubljanski klavirski trio, Trio Syringa in trio Pro musica nova.

Na Facebooku se je oglasil tudi Andrej Grafenauer, eden najvidnejših slovenskih kitaristov in profesorjev na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki je zapisal: "Mnogo prezgodaj si odšel, dragi prijatelj in kolega Hinko Haas, odličen umetnik, pedagog in tesen sodelavec. Kot prodekan za umetniško dejavnost si med drugim 12 let izjemno vodil umetniško produkcijo Akademije za glasbo. V veliko čast in zadovoljstvo mi je bilo sodelovati s Tabo. Počivaj v miru."

Haas je koncertiral v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Švici, Belgiji, Rusiji, Tajvanu, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Črni gori ter nastopal z domačimi in tujimi orkestri in dirigenti. Večkrat je bil gost Ljubljanskega mednarodnega poletnega festivala, festivalov Ohridsko poletje in Skopska jesen, z dvema koncertoma se je predstavil tudi na Svetovnih glasbenih dnevih 2003, piše na spletni strani Akademije za glasbo univerze v Ljubljani, kjer je bil zaposlen od leta 1987.

Leta 2005 je na akademiji postal redni profesor za klavir. Med letoma 1995 in 2001 je bil predstojnik oddelka za instrumente s tipkami, od leta 2001 pa prodekan za umetniško dejavnost.

Zanj so pisali sodobni slovenski skladatelji, veliko se je posvečal tudi komorni literaturi. Snemal je tudi za radijske in televizijske hiše v Sloveniji in v tujini, njegovi posnetki so izšli na 19 zgoščenkah in kasetah pri založbah RTV Slovenija, Helidon in Edizione pizzicato.

Za svoje delo je leta 2004 prejel Bettetovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke in vsestranski prispevek k slovenski glasbeni kulturi.