Srečanje senovskih slovenistk in slovenistov

28.8.2023 | 09:30

OŠ Senovo (Foto: spletna stran šole)

»Pred sto leti se je na Senovem začel pouk v baraki ob potoku...« - tako bomo letos večkrat slišali, saj Senovčani obeležujemo 100-letnico šolstva v kraju.

Na pobudo Bralnega krožka DU Senovo in OŠ XIV. divizije Senovo smo se v petek, 25. 8., na svoji prvi šoli zbrali tisti nekdanji učenci in učenke, ki smo za svoj študijski predmet izbrali slovenščino. Če smo evidentirali vse, se nas je kar 20 odločilo tako. Veliko za eno šolo in sto let?

Prijazno dobrodošlico nam je izrekel novi ravnatelj in pozdravil nas je tudi predsednik Sveta KS.

Uvodoma smo ugotovili, da smo generacijsko precej razpršeni, saj je najstarejša kolegica pred 60 leti končala osnovno šolo, najmlajša pa pred 14-imi, da se ne poznamo med seboj, četudi nas družita vsaj dva dejavnika: ista osnovna šola in ista simpatija ali pa kar ljubezen: slovenščina. Zato smo se predstavili, opisali svoje šolanje in karierno pot in še izpostavili, kateri dogodek nam je iz časa našega osemletnega šolanja ostal najbolj v spominu. Kar lep in bogat nabor!

Polovico prisotnih je slovenščino poučevala Silva Golouh in še po toliko letih smo ji dolžni izreči zahvalo, ker nam je dala dobro življenjsko popotnico in odlično znanje slovenščine. Navzoči so še povedali, da je senovska šola vedno veljala za kvalitetno šolo in zato smo dolžni zahvalo vsem, ki so tu poučevali. Drugo polovico navzočih sva poučevali avtorici tega članka in tudi nama je »špeh rasel«, ko so naju hvalili.

V nadaljevanju smo se osredotočili na senovski govor. Za ilustracijo senovskega govora so člani Gledališke skupine DKD Svoboda Senovo nastopili s prizorom Kako so na Reštanju odkrili premog, v katerem je zajeto besedišče izpred 100 let.

Preizkusili smo se tudi mi v branju fonetičnega zapisa domačega govora in prepisu narečnega besedila v zbornega.

Ustavili smo se še ob izpeljavah pridevniške oblike iz krajevnega imena Senovo in večni dilemi nekaterih, ali je pravilna raba končnice -ski ali končnice -ški (senovski, senovški).

Oprli smo se na strokovno podlago dr. Helene Dobrovoljc: /citat/ V krajevnih imenih srednjega spola na končni -vo (Senovo, Trnovo, Grahovo, Krakovo), je končni samoglasnik o končnica, ki se premenjuje, osnova imena pa se konča na zvočnik v, npr.Senov-o, rod.Senov-ega, daj. Senov-emu…
Po pravopisnih pravilih (SP 2001, člen 977) vrstni pridevnik tvorimo tako, da obrazilo -ski dodamo osnovi, torej senovski, trnovski, grahovski, krakovski.
In v členu 985: Če se osnova konča nas z c č ž š dž k g h, se ti glasovi zamenjajo s š, pridevniško obrazilo pa je -ki, npr. Krško – krški. Za obliko senovški torej ni sistemske potrditve. /del citata/

Čas je hitro mineval, iz kuhinje je že omamno dišalo, naše misli so od slovničnih pravil že odtavale k lahkotnejšim temam in k slovesu. Tako vseh zastavljenih ciljev sploh nismo dosegli, nekaj pravorečnih, pravopisnih, jezikovnih nagajivk nam je še ostalo za delo na daljavo. Ostali bomo povezani, spoznali smo se, poznamo se.

Počaščeni smo, da smo s svojim srečanjem ustvarili kamenček v mozaiku dogodkov ob 100-letnici šolstva na Senovem. Hvala vsem za sodelovanje in podporo.

Irena Škoberne, OŠ XIV. divizije Senovo in Boža Ojsteršek, Bralni krožek DU Senovo