Škandal: Nadzor ugotovil, da je nekdanji pomočnik direktorja NPU Antolovič z zavlačevanjem škodoval preiskavi znane družine privatizerjev

Datum:

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je pred dnevi odredil nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete ter organizacijskih zadev, kar so v četrtek potrdili tudi na Generalni policijski upravi (GPU). Na GPU-ju so zapisali, da je “nadzor odrejen zaradi ugotavljanja morebitnih pomanjkljivosti in napak pri organiziranju dela, upoštevanju usmeritev in strokovnih standardov.” Po poročanju MMC-ja je bil nadzor odrejen zaradi razjasnitve navedb o nepravilnostih pri določenih preiskavah, povezanih z nabavo zaščitne opreme, in drugih preiskavah. To sicer ni prvi nadzor v NPU, med drugim je tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs zahteval nadzor nad preteklimi preiskavami NPU.

Spomnimo, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar Franc Kangler sta julija 2021 predstavila poročilo o izrednem nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). “Ena bistvenih slabosti NPU, ki se kaže od ustanovitve leta 2010 do danes, je, da si urad želi sam izbirati, kaj bo preiskoval. Tak primer je preiskava v zadevi TEŠ 6, ki jo je do konca pripeljala celjska policija, kar je škandalozno,” je ob predstavitvi poročila o nadzoru na NPU dejal Hojs. Kot enega osrednjih problemov je poročilo NPU izpostavilo dolgotrajnost preiskav.

Poročilo je izpostavilo dve dolgotrajni preiskavi: prva se je pričela februarja 2015 in je trajala vse do decembra 2020. Pri njej poročilo opozarja na ravnanje pomočnika direktorja NPU leta 2016, ki je po ugotovitvah nadzora za pregled osnutka pobude potreboval več kot pol leta za izdajo odredbe za hišne preiskave. Druga dolgotrajna preiskava pa je trajala od oktobra 2014 do februarja 2019, pri čemer je zaradi menjave nosilcev preiskave vmes večkrat mirovala, prvič kar osem mesecev. Leta 2016 je bil pomočnik direktorja NPU David Antolovič, ki je nato marca 2021 – ironično – postal vodja delovne skupine za reševanje zaostankov na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete. Na novinarska vprašanja so že pred enim letom odgovarjali, da niso ugotavljali razlogov za zavlačevanje, posledično pa tudi ni bilo ukrepov. “Rok za kakršno koli ukrepanje zoper delavca je v skladu z delovnopravno zakonodajo že potekel,” so tudi sporočili, vendar so se določeni mediji takrat odločili, da teh podatkov ne bodo delili z javnostjo.

Predstavitev poročila o izrednem nadzoru nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v NPU

Z zavlačevanjem škodoval preiskavi vplivne družine
Dotično poročilo je navajalo, da je v zadevi 2311-926/2014 pomočnik direktorja NPU osnutek pobude za izdajo odredb za preiskavo stanovanj in drugih prostorov pregledoval kar sedem mesecev, nato pa zahteval drugačno obliko pobude. Izvedba hišnih preiskav je ena izmed ključnih operativnih aktivnosti v predkazenskem postopku, v okviru teh se namreč pričakuje, da  bodo najdeni dokazi, pomembni za postopek, ki jih sicer ne bi bilo možno pridobiti. “Zato je pomembno, da se hišne preiskave opravijo strokovno, načrtovano in z ustrezno časovno dinamiko, saj se na ta način zmanjša možnost uničenja dokazov,” je pojasnil predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. Jasno je torej, da se s tovrstnim zavlačevanjem škoduje preiskavi, očitno v prid preiskovanega. Po naših neuradnih informacijah naj bi šlo pri tej zadevi za družino Šešok.

Vir: manager.finance.si

Družino Šešok je revija Manager leta 2018 uvrstila na 21. mesto na lestvici 100 najbogatejših Slovencev. “Oče Dušan in sinova Klemen in Matija so namreč 100-odstotni lastniki delniške družbe Iskra, katere sestavni del je tudi tovarna kondenzatorjev v Semiču,” so takrat pisali mediji in navedli, da je bilo v letu 2017 premoženje Šešokovih ocenjeno na 44,9 milijona evrov, v letu dni pa so premoženje povečali na 64,5 milijona evrov. Premoženje družine Šešok se je nato v letu dni povečalo za 129 odstotkov, iz 120 milijonov v letu 2020 na 275 milijonov evrov v letu 2021. Iz 9. mesta najbogatejših v letu 2020 so se povzpeli na 3. mesto najbogatejših. V našem mediju smo sicer leta 2020 razkrivali bančni kriminal slovenskih bank NLB, Banke Celje, Gorenjske banke, Abanke Vipa, slovenskih podružnic avstrijske banke BKS Bank in ruske Sberbank, večinskega lastnika Iskre Dušana Šešoka in nekdanjega Šešokovega zaupnika, tudi finančnika družbe ter nekdanjega dolgoletnega lastnika Iskre Jožeta Godca. Žvižgači iz treh slovenskih bank so nam zaupali, kako so prek podjetja Cavae Romanae s parcelo v Puli domnevno zaslužili 102 milijona evrov in finančna sredstva porabili za Šešokovo lastninjenje Iskre. Kot razkriva izpis iz hrvaške zemljiške knjige, javni dokumenti dokazujejo vsaj 58 milijonov evrov izgubljenega denarja slovenskih komitentov v prej omenjenih bankah v Sloveniji. V dotični zgodbi smo se spraševali, kje so bili regulatorji Banke Slovenije, vodstvo in nadzorniki naštetih bank, NPU ter specializirano državno tožilstvo: “Kje so bili ves ta čas regulatorji Banke Slovenije, vodstvo ter nadzorniki v omenjenih bankah in NPU, je vprašanje za milijon dolarjev,” je zapisal novinar – verjetno pa bi vsaj deloma na to vprašanje znal odgovoriti tudi Antolovič.

Antolovič neprepričljiv že pri preiskavah družine Janković
No, seveda jaz tega ne morem komentirat na ta način. Jaz lahko v primeru policije povem samo, da so za nas vsi primeri enaki. V vsakem primeru postopamo z enako mero resnosti, vsak primer vzamemo enako resno, tako da pri nas ni pomembno, kdo je tista oseba, ki je obravnavana, pomembno je samo, da je postopek temeljit, da se zbere dovolj kakovostnih dokazov, da lahko na koncu tožilec sprejme odločitev o kazenskem pregonu,” se je pred dvema letoma v oddaji Tarča odzval Antolovič na očitke upokojenega tožilca, da je šlo za zavlačevanje le pri vplivnih, tistih, ki imajo denar, ne pa tudi pri majhnih ljudeh. Ob tem sicer ni pojasnil, zakaj je recimo pri primeru farmacevtka, kjer je od oktobra 2014, ko se je končalo prisluškovanje, do septembra 2016, ko se je vložila ovadba, minilo dve leti – ne glede na to, da ima ovadba le 20 strani. Po drugi strani pa je precej ekspresno prišlo do hišne preiskave pri Zdravku Počivalšku. Že v petek, 26. junija 2020, je revija Mladina objavila svojo “kazensko ovadbo” zoper ministra Počivalška, še istega dne pa je NPU po naročilu tožilstva podal predlog za hišno preiskavo. Mimogrede, Antoloviča je na NPU pripeljal nekdanji generalni direktor policije Janko Goršek, njegov sin Luka Goršek pa je predsednik Mladega foruma SD.

Tatjana Bobnar, aktualna notranja ministrica, je ob dejstvu, da je opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja in kazenske ovadbe zaradi nevestnega dela v službi bil deležen tudi Antolovič, pred časom komentirala, da je slednji “vrhunski strokovnjak na področju gospodarskega kriminala, to govori njegovo preteklo delo, uživa visoko stopnjo zaupanja znotraj Policije, pa je bil že večkrat javno oblaten in diskreditiran, brez možnosti, da sam pove svojo resnico. Enako velja za kolega Boštjana Lindava, ki je prav tako napisal mnogo ovadb in bil ogrožen zaradi svojega dela. /…/ Pa smo vsi mi žrtve šikaniranja in diskreditacij, ker smo se upali postaviti za delo Policije. Zato plačujemo visoko kazen, ker smo se izpostavili.” Seveda lahko pričakujemo, da bo Bobnarjeva kot ministrica poskrbela za to, da bo Antolovič nastavljen nazaj na mesto, od koder bo lahko uspešno skrbel za zavlačevanje – seveda le pri izbranih zadevah. Pri tem, v katero smer se bo odvil nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga je odredil Lindav, pa verjetno tudi ni pričakovati večjih presenečenj.

Odziv policije:
Očitki o nevestnem delu Davida Antoloviča na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki ste jih na vašem portalu večkrat objavili, so se izkazali za neutemeljene. Obvestilo policije o sumu storitve kaznivega dejanja Nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, ki se je nanašalo na domnevne nepravilnosti imenovanega, povezane z ugotovitvami nadzora MNZ nad delom NPU in nadzora Službe generalnega direktorja policije nad delom delovne skupine za zaostanke, je bilo namreč konec leta 2021 zavrženo s strani Posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva RS. Obvestilo policije je bilo zavrženo, ker niso bili podani niti razlogi za sum, kaj šele znaki znaki kaznivega dejanja nevestnega dela v službi ali katerega drugega kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

V omenjenem prispevku sta sicer opisani dve nadzorovani zadevi, ki sta že zaključeni in sploh nista povezani z družino, ki je omenjena v prispevku.

Prvo opisana nadzorovana zadeva je bila že v 2016 predmet nadzora Službe generalnega direktorja policije nad delom NPU, v katerem so bili že takrat sprejeti ukrepi za odpravo nepravilnosti. Prav tako ne drži, da je David Antolovič, takratni pomočnik direktorja NPU, v tem primeru zadrževal pobudo za hišno preiskavo, saj takega dokumenta ni imel v pregledu. Nadzorniki tudi po pregledu usklajevanj več zaključnih dokumentov niso mogli podati ocene, ali je dolgotrajno usklajevanje posledica slabega dela takratnih nosilcev zadev ali preobremenjenosti nadrejenih. V drugo opisani nadzorovani zadevi je imel takratni pomočnik zaključni dokument v pregledu le dva tedna od dneva prejema.

David Antolovič je karierni policist in izkušen kriminalist za preiskovanje gospodarske kriminalitete, ki je začel z delom na NPU v času, ko je bil generalni direktor policije Stanislav Veniger in ne Janko Goršek. Pred tem je David Antolovič na Policijski upravi Celje vodil delovno skupino v zadevi TEŠ, v okviru katere so bile pod njegovim vodenjem v 2012 in 2013 opravljene številne hišne preiskave.

Nadzori bi morali biti opravljeni z namenom ugotavljanja objektivnih dejstev in odprave pomanjkljivosti in ne z namenom diskreditacije posameznikov ali enot. Članek, na katerega se odzivamo, ki je poln netočnosti in napačnih navedb, pa zgolj dodatno utrjuje sliko, da je motiv diskreditacija posameznika. Način prevzema sumov kaznivih dejanj, ki jih je prevzemal NPU, je bil namreč v celotnem obdobju delovanja urada v celoti predpisan v zakonu in internih aktih in se v tem času ni spreminjal.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...

Prometna nesreča na avtocesti pri Skopicah

28. 3. 2024 ob 16.59 uri so bili gasilci...

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...