Najbolj obremenjena je zahodna ljubljanska obvoznica

Večni zastoji in vzdrževalna dela, Dars odgovarja: naše avtoceste bodo postale tripasovnice

E. J.
11. 10. 2022, 11.50
Posodobljeno: 11. 10. 2022, 14.18
Deli članek:

Preden se odpravite na pot po slovenskih avtocestah in hitrih cestah, je vedno dobro preveriti prometne informacije o morebitnih zastojih in zaporah zaradi vzdrževalnih del, saj ne mine dan, ko na naših avtocestah ni vzdrževalnih del in posledično zastojev. Zakaj je tako in kako namerava Dars to reševati?

Sašo Bizjak
Na Darsu pravijo, da se zavedajo težav s pretočnostjo, zato so lansko leto tovornjakom prepovedali prehitevanje, na štajerski in primorski avtocestni vpadnici pa načrtujejo vzpostavitev tretjega prometnega pasu.

Slovenske avtoceste in hitre ceste so različno obremenjene, ponekod je prometa malo, na določenih odsekih pa zelo veliko. »Najmanj obremenjeni sta avtocesta A3 (11,3 kilometrov dolga avtocesta med razcepom Gabrk pri Divači, mimo Sežane do Fernetičev) in hitra cesta H4 (42,1 km dolga štiripasovnica po Vipavski dolini med razcepom Nanos in opuščenim mejnim prehodom Vrtojba), najbolj pa je obremenjena ljubljanska obvoznica in avtocesta A1 med Mariborom in razcepom Nanos,« so nam povedali na Darsu. Če se vam zdi, da je tovornega prometa na naših cestah vedno več, se ne motite, čeprav promet raste dokaj enakomerno. Edina razlika se je zgodila med pandemijo, v letih 2020 in 2021, ko je tovorni promet še naprej rasel, osebni pa padal. Zdaj, v letu 2022, pa se je osebni promet vrnil na raven iz leta 2019, tovorni pa je za 4 odstotke višji kot v letu 2019. «Ceste so bolj obremenjene kot med pandemijo. So približno enako obremenjene kot v letu 2019. Najbolj obremenjena je zahodna ljubljanska obvoznica,« povedo na Darsu.

Bobo
Gneča na severni ljubljanski obvoznici je nekaj vsakdanjega; sicer velja za najbolj obremenjena ljubljanska zahodna obvoznica.

Prisotnost avtocestne policije pozitivna, a so je del vseeno ukinili

Ni skrivnost, da poškodbe na vozišču povzročajo predvsem pretežka tovorna vozila. S tovornimi vozili sta sicer, kot je znano, najbolj obremenjeni štajerska in primorska avtocesta. Čeprav so cestninski prihodki od tovornega prometa večji kot od e-vinjet, pa na Darsu pravijo, da se zavedajo, da ima povečano število tovornjakov številne negativne posledice. »Dejstvo je, da težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov,« pojasnijo. Te pretežke tovornjake je izločala avtocestna policija. »Z nadzorom avtocestne policije se je občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče (manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost). Primerjava stanja v prvih šestih mesecih letošnjega leta s prvimi šestimi meseci v letu 2019, torej v predcovidnem času, na območju ljubljanske specializirane enote avtocestne policije kaže, da se je prepolovilo število pretežkih tovornih vozil.«

Shutterstock
Z delom specializirane enote avtocestne policije so na Darsu zelo zadovoljni, saj se je prepolovilo pretežkih tovornih vozil, a so s 1. avgustom mariborsko, celjsko in koprsko avtocestno policijo ukinili, ostala je le še ljubljanska.
A kot je znano, so bile s 1. avgustom letos, po le nekaj mesecih delovanja, tri od štirih enot avtocestne Policije – koprska, celjska, in mariborska – začasno ukinjene. Ostala je le še ljubljanska. Kako to komentirajo v družbi Dars? »Z rezultati dosedanjega dela avtocestne policije smo zadovoljni. Po podatkih, ki jih imamo, je bilo na območju specializirane enote avtocestne policije (SEAP) Ljubljana v obdobju prve polovice letošnjega leta glede na enako obdobje v predkoronskem letu 2019 in višjem povprečnem letnem prometu zaznanih vrsta sinergijskih učinkov, ki so dobro vidni predvsem pri večjih dogodkih, kot so na primer: močnejše sneženje (pluženje, posipanje, izločanje), hujše prometne nesreče (obravnava nesreč in skrajševanje z nesrečami povezanih zastojev), povečana gostota prometa, ustvarjanje reševalnega pasu, javne prireditve na avtocestah in hitrih cestah in ob njih ter nenazadnje pri varovanju večjih dogodkov. Zaradi povečanega števila kontrol preobremenjenih vozil se je delež teh občutno zmanjšal, kar pomeni manj poškodb vozišča in bi posledično na dolgi rok pomenilo manj cestnih zapor.«

Tretji pas na 'primorki' in 'štajerki', vplesti bi se morala tudi država

Kakšne ima torej Dars dolgoročne načrte za slovenske avtoceste in hitre ceste – se bodo gradile nove, bodo dogradili še en pas, za tovorna vozila? Na Darsu pojasnjujejo, da že izvajajo nekaj ukrepov za boljšo pretočnost, kar nekaj pa je predvidenih v bližnji prihodnosti. Tako so januarja 2021 vzpostavili prepoved prehitevanja tovornih vozil na avtocesti A1 med Šentiljem in Koprom, od novembra lani pa prepoved prehitevanja tovornih vozil čez dan (med 6. in 18. uro) - velja tudi na ostalih avtocestah in hitrih cestah. »Prepoved prispeva k večji varnosti in pretočnosti prometa, saj težka tovorna vozila s prehitevanjem ne zavirajo več prometnega toka na prehitevalnem pasu. Za nadzor spoštovanja prepovedi prehitevanja tovornih vozil je pristojna policija,« pravijo, a najbolj razveseljiva je novica o novih cestnih pasovih.

Promet.si
Zastoji na primorski avtocesti pri Postojni; primorska in štajerska avtocestna kraka veljata za najbolj obremenjena.
»Na štajerski in primorski avtocestni vpadnici načrtujemo vzpostavitev tretjega prometnega pasu, ki se bo pridobil z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega pasu v vozni pas.« Na najbolj obremenjenih odsekih avtocest pa načrtujejo nekaj drugega: »Načrtujemo izvedbo sistema, s katerim bomo s pomočjo opreme na trasi avtoceste harmonizirali prometne tokove ob velikih prometnih obremenitvah na način, da zmanjšamo hitrosti vozil in s tem dosežemo večjo (optimalno) propustnost ceste na obravnavanem območju in posledično manjše prometne zastoje. Ob tem želimo poudariti, da je zmanjšanje prometa na avtocestah prav gotovo velik izziv, s katerim se soočajo številne države in večja mesta ter zahteva širše odločitve na ravni države.« Kot so še pojasnili, je Dars svoje že opravil, zdaj se le še čaka na okoljevarstveno soglasje, da bi se projekt lahko začel.

Za vožnjo po levem pasu, če ne prehitevate, globa 150 evrov

Če ste reden voznik ali voznica na avtocesti, ste zagotovo že opazili, da mnogi radi vozijo le po levem pasu – tudi takrat, ko desni pas ni popolnoma zaseden z tovornjaki. Tako se še dodatno povečujejo zastoji, vožnja je lahko počasnejša od predpisanih 130 km/uro. »Glede vožnje po prehitevalnem pasu pojasnjujemo, da se v družbi Dars ves čas trudimo ozaveščati uporabnike tudi o vožnji po desnem pasu in prehitevanju po levem. Jeseni leta 2019 smo v sodelovanju z AVP, Policijo in Zavodom reševalni pas pričeli celo z obsežnejšo akcijo ozaveščanja »Vozi desno, prehitevaj levo!«, s katero smo želeli dvigniti vozniško kulturo. Dejstvo je, da je na prometno bolj obremenjenih odsekih slovenskih avtocest, kot sta na primer primorska in štajerska avtocesta (zlasti proti Ljubljani), prehitevalni pas vedno zaseden z vozili, tudi ko na voznem pasu ni gneče niti tovornih vozil. Vožnja po prehitevalnem pasu avtoceste, ko voznik nikogar ne prehiteva, je prekršek, ki se kaznuje z globo 150 evrov – izrekanje globe za tovrstne prekrške je sicer v pristojnosti policije. Tako početje namreč zmanjšuje pretočnost prometa, levi prometni pas postane počasnejši pas, kar povzroča še dodatne težave.«

Štajerski tednik
Težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. Težki tovornjaki naj bi na primer glede na tuje raziskave ceste obremenjevali kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov.
Obnovitvena dela

Na avtocesti in hitrih cestah so ves čas potrebna vzdrževalna dela, saj so nekateri avtocestni odseki dokaj dotrajani in potrebni obnove. Ker si tudi na Darsu želijo, da bi se uporabniki  vozili po čim novejših in boljših avtocestah, »v družbi Dars stremimo k temu, da vsa večja obnovitvena in vzdrževalna dela prilagajamo količini prometa, tako se na primer dela na primorskem in gorenjskem avtocestnem kraku se izvajajo po koncu turistične sezone,« so nam še povedali na Darsu.