Primčeva koalicija na Evropsko sodišče za človekove pravice vlaga tožbo

Ustavno sodišče je že julija lani sprejelo odločitev, ki tudi istospolnim partnerjem omogoča klasično poroko in dovoljuje posvojitev otrok. Ugotovili so namreč, da je bila prejšnja ureditev, ki je skupnosti LGBTIQ+ to onemogočala, diskriminatorna, zaradi česar je moral zakonodajalec spremeniti zakon. V začetku oktobra je tako državni zbor odločitev sodišča tudi uzakonil, 31. januarja letos pa je novi družinski zakonik tudi stopil v veljavo.

Koalicija Za otroke gre je v tem času skušala večkrat razpisati referendum. 90. člen Ustave RS namreč narekuje, da državni zbor razpiše referendum, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Vendar pa isti člen ustave pravi tudi, da referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

Tako so željo po referendumu, kljub zbranim podpisom, ki jih je predložila Primčeva koalicija, zavrnili tako v državnem zboru kot kasneje tudi na ustavnem sodišču.

Koalicija pa je zdaj na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi prepovedi referenduma o spremembah družinskega zakonika vložila tožbo. Njihovi ključni poudarki pa, da ustavno sodišče ob presoji dopustnosti referenduma ni presojalo o tem, ali je zaradi namere uzakoniti posvojitev otrok v  razmerja LGBTQIA+ in ukiniti zakonsko zvezo žene in moža dopustno prepovedati pravico do sodelovanja v upravljanju javnih zadev in pravico do referenduma. 

 Ob tem trdijo, da ustavno sodišče ni presojalo, ali spremembe družinskega zakonika uvajajo še vrsto drugih sprememb, ki niso bile predmet odločitve ustavnega sodišča in da zato ne gre za zakon, ki zgolj izvršuje odločbo ustavnega sodišča, temveč da bistveno širi tisto, kar je zahtevalo sodišče.

V tožbi pa so izpostavili tudi, da je v odločanju na ustavnem sodišču sodelovala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs, ki je kot aktivistka sodelovala tudi v referendumski kampanji na strani skupnosti LGBTIQ+.