V Inštitutu 8. marec Nike Kovač so si zabili precejšen avtogol. Računsko sodišče jim je, ker jih na njihovem naslovu ni našlo, javno objavilo obvestilo o postopku zaradi kršitve zakona, saj so iz tujine dobili denar za svoje kampanje. Pisali so jim na naslov, ki so ga prijavili ob zadnji referendumski kampanji o zakonu o RTV. In pošta se je vrnila s pripisom, da so se odselili in da ni znano kam. To se je zgodilo v tednu, ko je Robert Golob napovedal, da poslej ne bodo več obljubljali, kar se to ni obneslo, da bodo poslej le delali. In potem odletel na dopust. Domnevno s Tino Gaber.
Zavod 8. marec težko najdemo tudi navadni ljudje. Če boste odprli njihovo spletno stran, tam naslov ni naveden. Tudi nobene kontaktne osebe ni. Še telefona ni. Le elektronski naslov. [email protected]. Neugledno.
To so podatki, ki jih navajajo:
Nekaj več podatkov je, če jim poskusite poslati donacijo. Tam navajajo, da so doma na Glinškovi ploščadi 9, kamor jim je računsko sodišče tudi pošiljalo pošto.
Mediji z molkom niso presenetili
Če bi pošto prevzeli, javnost ne bi izvedela, da računsko sodišče proti njim vodi postopek. Pravzaprav tudi za javno objavo računskega sodišča pred desetimi dnevi javnost ni izvedela. O tem nenavadnem dogodku novinarji, ki o zavodu 8. marec obsežno poročajo vsakič, ko se punce pojavijo pred parlamentom, niso nič poročali. Že komično pa je, da celo v 8. marcu javno objavljenega obvestila niso opazili. Šele ko sem jih o tem sam vprašal, so izvedeli. Saj veste, o čemer mediji ne poročajo, tistega ni.
Mediji z molkom niso presenetili. Že prej niso problematizirali financiranja referendumskih in podobnih aktivnosti tega zavoda iz tujine. Takšna nakazila so, ko gre za politične stranke in kampanje, prepovedana. Dilema je, ali so nakazila iz tujine dovoljena, če funkcionarji stranke ustanovijo zasebne zavode kot podizvajalce. Je na tak način mogoče obiti zakon in financirati referendumske, volilne ali sicer politične kampanje nekje globoko pod mizo?
Hkrati pa se razglašati za moralno avtoriteto in borca za vse mogoče?
Gre za pomembne dileme. Še posebej, ker Nika Kovač ni več le politična aktivistka Levice, ki jo je za direktorico svojega zavoda Inštitut 8. marec postavil današnji minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Levica). Po spremembi oblasti je Kovačeva tudi vodja posebnega strateškega sveta premiera Roberta Goloba za boj proti sovražnemu govoru. Torej je uradno del oblastne nomenklature. Kako je politik Levice Maljevac ustanovil zasebni zavod 8. marec, kaže ta uradni izpisek:
Branijo se z zaroto SDS proti njim
Malo verjetno je, da bo Inštitut 8. marec denar iz tujine res nakazal v dobrodelne namene in da bi Niko Kovač doletela visoka globa. Ne le zato, ker so na oblasti in dobro povezani s številnimi mediji in novinarji z istega političnega kroga. Izkušnje kažejo, da računsko sodišče po pritožbah strank, ki bi morale biti kaznovane, tudi sicer na sodiščih redko doseže, kar določa zakon. Namesto glob so izrečeni opomini. Ali pa še to ne. Javnost pa tudi ni obveščena o razpletih, ker sodišča pri nas varujejo zasebnost. Kar je drugo ime za omejevanje dostopa javnosti do pomembnih informacij. Izjema je le, če se primer nanaša na SDS, tam pa sodstvu praviloma stvari hitro uidejo v medije.
Iz zavoda 8. marec so se na očitke o kršenju zakona na spletnem omrežju odzvali s trditvijo, da gre za zaroto opozicijske SDS proti njim. To je propagandni trik, ki ga uporablja tudi Robert Golob. Ko ga vprašajo, zakaj je iz GEN-I nakazal skoraj dva milijona evrov na zasebno podjetje veleposlanika Martina Berishaja, kot iz topa vsakič izstreli, da je Berishaj prijatelj nekdanjega premiera Janeza Janše in da obstaja tudi dokaz, kar je fotografija, kako sta se nekoč rokovala. Tak odgovor, menda, reši vse probleme Goloba.
Nismo krivi, šele pozneje smo dobili denar
Iz 8. marca pa so še zatrdili, da niso kršili zakona, ker so denar iz tujine za uspešno izvedeno kampanjo za referendum o zakonu o vodah dobili šele, ko je bilo te kampanje že konec. Precej po kampanji.
V Sloveniji so številne politične stranke v finančnih težavah zaradi dragih volilnih kampanj. Lani so bile kar tri pomembne volitve in še trojni referendum. Finančno je v preteklosti zaradi velikih vložkov v kampanje, a slabih rezultatov, bankrotirala LDS. Trenutno največji bolnik, ki pa še živi, je SD Tanje Fajon. Kljub velikim minusom lahko preživijo tudi zaradi nepremičnin, ki so jih podedovali od prejšnjega sistema, ko so vladali, vse druge stranke pa prepovedali. Si predstavljate, da bi nam iz SD pojasnjevali, da milijon evrov, ki bi ga dobili od pravne osebe iz tujine za plačilo dolgov preteklih volilnih kampanj, ni problematičen, ker so te kampanje že davno mimo? Kot nam pojasnjuje 8. marec.
Za omejitve, ko gre za financiranje kampanj in politikov iz tujine, so tehtni razlogi. Iz tujine, še posebej iz bolj totalitarnih držav, kar sta, denimo, Rusija ali Kitajska, poskušajo kupiti vse, kar je mogoče. Z vplivom tujcev z denarjem pa imamo v Sloveniji celo izkušnje iz preteklosti, ko je Moskva financirala našo komunistično partijo, katere tovrstno ustanovitev je zadnji teden počastila kulturna ministrica Asta Vrečko, ki kot Nika Kovač sodi k Levici. V Moskvi so pred drugo svetovno vojno šolali naše glavne komunistične funkcionarje in plačevali njihovo revolucionarno dejavnost. Podobno mrežo so imeli tudi v drugih evropskih državah. Tudi danes jo imajo. Ni le slučaj, da skrajneži na levi in desni po Evropi nasprotujejo pomoči Ukrajini, da bi se ta lahko ubranila in spravila Rusijo iz ozemelj, ki jih je ta okupirala z brutalno vojaško silo. Tudi pri nas.
Ko gre za to, ima inštitut 8. marec še srečo, ker so denar dobili iz Berlina, kar zveni precej bolje, kot bi, če bi ga iz Moskve. A nerodno je tudi to. Kot je bilo nerodno, ker je današnji generalni sekretarki Svobode Vesni Vuković na vzporedno podjetje, ko je bila še novinarka Siol.net in pozneje Necenzurirano, denar dolga leta iz GEN-I nakazoval Robert Golob. In razlogov za ta nakazila še kar noče pojasniti. Podjetje, kamor je potoval denar, pa je na koncu ukinil Primož Cirman. Soprog šefice Golobovega vladnega urada za informiranje in komuniciranje.
Tudi ob nakazilih Vukovićevi smo lahko opazovali nenavaden molk medijev, ki niso hoteli nič videti in nič slišati o 103.000 evrih. Pa čeprav je POP TV, ki je po gledanosti daleč največja televizijska hiša in ima tudi najbolj bran spletni portal, pred tem razkritjem pogosto povzemal zgodbe portala Necenzurirano, ki so bile velikokrat že na prvi pogled povsem politično pristranske, in bi že zaradi tega svoje bralcev o nenavadnih nakazilih Vukovićevi morala obvestiti. Če je šlo za plačane zgodbe, to namreč ni bilo novinarstvo. V tem primeru je šlo za čisto plačano propagando. Kodeks etike od novinarjev, ki kaj dajo na čast, zahteva razkritje takšnega nepoštenega ravnanja. Tudi če si le nasedel s povzemanjem plačane propagande.
Če ti nekdo nakaže sto tisoč evrov, to zanesljivo lahko vpliva na smer poročanja. Kot vpliva, če te plačajo iz tujine.