Leta 2021 se je rodila neprofitna organizacija, imenovana ''Stop Having Kids'' (v prevodu Ne imejte otrok), ki je osnovana na prepričanju, da je rojevanje otrok "katalizator za vse trpljenje" po svetu. Podpirajo pa posvojitve otrok, ki da je rešitev, saj obstajajo že milijarde posameznikov, ki potrebujejo streho nad glavo, zato po nepotrebnem ustvarjamo nova življenja. Posvojitev podpirajo tudi, ker izhajajo iz empatije in zavedanja, da se po svetu dogaja nepotrebno trpljenje. Gibanje je v nasprotju z biološkimi nagoni – pri človeku gre za tri vrste preživetja, in sicer za fizično, čustveno in duhovno – kljub temu pa njegova priljubljenost raste.

Kaj sploh je antinatalizem? Gre za gibanje, ki podpira idejo, da ljudje ne bi smeli imeti otrok. Antinatalisti želijo ustaviti reprodukcijo človeštva, saj menijo, da je rojevanje otrok sebično in škodljivo. Antinatalisti so prepričani, da je vsako rojstvo grozljivo dejanje in da je nadaljevanje človeške rase najhujši moralni poraz. Nadaljevanje človeškega rodu vidijo predvsem kot moralno vprašanje. Ta filozofija izvira še iz stare Grčije, razlogi, zakaj nasprotujejo razmnoževanju, pa so različni. Nekateri na otroke nočejo prenašati travm, nekateri ne želijo prenašati dednih bolezni, tretji menijo, da se oseba, ki se je rodila, morda sploh ni želela roditi, saj je ni nihče nič vprašal, nekateri menijo, da se otroci ne bi smeli roditi v revni družini in na vojnih območjih. Spet druge skrbita prenaseljenost in onesnaženost planeta. Zato sta se samo za dva otroka pred časom odločila tudi princ Harry in Meghan Markle, ki pa nista antinatalista.

Antinatalisti se pri svoji filozofiji pogosto opirajo na vpliv, ki ga ima dodaten otrok na okolje in naravo. Kot kaže raziskava lundske univerze, odločitev, da ne bomo imeli otrok, privarčuje skoraj 59 ton ogljika letno – enako količino ogljika bi privarčevali, če bi četrt stoletja živeli brez avtomobila. Kvaliteta okolja pa je ključna za zdrav razvoj otrok, a hitro upada. Zdravje otrok je na stari celini morda zadovoljivo, toda onesnažen zrak, globalno segrevanje in sevanje močno prispevajo k pojavu kroničnih bolezni. Takšnih, ki nimajo otrok iz okoljskih razlogov, je sicer po svet vse več.  Gibanje ima privržence tudi med zvezdniki. Takšna je npr. Miley Cyrus, pred časom pa je postal znan primer Raphaela Samuela, ki je prepričan, da je obstoj človeka le dolg niz trpljenja in da bi se Zemlji godilo bolje, če človeka ne bi bilo. Tožil je svoje starše, ker so ga spočeli brez privoljenja. Antinatalisti zagovarjajo stališče, da je vsako novo rojstvo moralno slabo dejanje, ki je primerljivo z ugrabitvijo in suženjstvom, zgodi pa da se brez naše privolitve in vodi v trpljenje. Gibanje ne zanika lepih plati življenja, a trdi, da je tehtnica zaradi bolezni razočaranja nagnjena na stran trpljenja.

Tisti, ki gredo v ekstrem, se odločijo za sterilizacijo (vazektomijo). Fenomen se napaja predvsem iz stisk, ki jih mladi doživljajo zaradi brezbrižnosti voditeljev sveta, krivičnega razporejanja dobrin, ignoriranja resnih tematik, zanemarjanja odnosov ipd. Nekaterim se zdi odločitev za otroka zaradi dogajanja na Zemlji tvegana in neodgovorna. Sicer pa je veliko načinov, kako rešiti okoljsko krizo, in vprašanje je, ali je prekinitev reprodukcije pravi odgovor na okoljsko krizo. Antinataliste skrbi davek, ki ga ima reprodukcija na planet. Tudi nekateri okoljevarstveniki se strinjajo, da je rojevanje otrok sebično, pa ne le zato, ker jih obsodimo na življenje na "gnilem" planetu, ampak ker s tem prispevamo k problemu prenaseljenosti in pospešujemo podnebne spremembe. Pred časom je na spletu celo zakrožila peticija, ki je od Združenih narodov zahtevala omejitev rojstev, da bi tako zajezili podnebne spremembe.

Verjetno najbolj znan argument antinatalizma je zrasel na zelniku južnoafriškega profesorja Davida Benatarja, temelji pa na splošnem prepričanju, da je trpljenje vedno slabo in da je odsotnost trpljenja dobra ter da je blaginja vedno dobra, odsotnost blaginje pa ne nujno slaba. Ker obstoj prinaša tako slabo (to je trpljenje) kot dobro (torej blaginjo), neobstoj pa prinaša le dobro (odsotnost trpljenja) in neslabo (odsotnost blaginje), je neobstoj vedno boljša izbira. To pomeni, da je lahko obstoj dober in slab, neobstoj pa je lahko zgolj dober.

Antinatalisti ne zagovarjajo nasilnega izbrisa človeštva, večina tudi ne zagovarja samomora, saj bi to povzročilo trpljenje bližnjih, ki pa v to niso privolili. Edina logična rešitev je torej prostovoljno končanje lastnega rodu.