Tokrat so podelili vseh 11 mogočih nagrad, od tega pet za življenjsko delo in šest za izjemne dosežke. Slavnostna govornica na prireditvi je bila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki je nagrajenkam in nagrajencem čestitala.

V nagovoru je Klakočar Zupančič med drugim izpostavila, da so učiteljice in učitelji v družbi nekdaj uživali visoko stopnjo zaupanja, različni dogodki pa danes učiteljski poklic preizkušajo, zastavljajo vprašanja integritete, prevprašujejo dejansko vrednost poklica in njegov položaj v družbi.

"Tudi čas epidemije covida-19, ki je za več kot dve leti ohromil svet in tudi našo državo, je področje vzgoje in izobraževanja izjemno izpostavil," je dejala. Ob tem je dodala, da je kot mama desetletnih dečkov zelo vesela, da pouk znova poteka normalno, v živo. Tu ima v mislih tako kakovost znanja, ki ga otroci pridobijo ob običajnem pouku, še posebej pa dodano vrednost, ki jo ima šolsko okolje na celostni razvoj otroka, je dodala.

Meni, da je za kakovostno organiziranje in izvajanje učnega procesa pomembno sodelovanje vseh deležnikov, navsezadnje pa tudi gospodarstva. Pomemben element so po njenih navedbah tudi kakovostni materialni pogoji za delo in zadostna finančna sredstva, o čemer bo razpravljal tudi državni zbor v prihodnjem mesecu ob razpravi in sprejemanju proračunskih dokumentov za prihodnji leti.

Nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva je prejela učiteljica pedagogike in sociologije Damijana Gustinčič, ki svojo poklicno in pedagoško pot posveča delu in napredku poučevanja v osnovni šoli. Učiteljica in ravnateljica Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje Marjetka Bizjak je prejela nagrado za življenjsko delo na področju srednjega šolstva, Miha Boltežar z ljubljanske fakultete za strojništvo pa je prejemnik nagrade za življenjsko delo v visokem šolstvu.

Nagradi za življenjsko delo sta prejela še ravnateljica radovljiške Osnovne šole (OŠ) Antona Janše Jelena Horvat za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in učitelj dvojezične OŠ Genterovci Štefan Istvàn Varga na področju dvojezičnega šolstva.

Nagrade za izjemne dosežke so prejeli Nermin Bajramović za dosežke v osnovnem šolstvu, Uroš Ocepek za dosežke v srednjem šolstvu, Sonja Rutar in Mirko Prosen za dosežke v visokem šolstvu, črnomaljska OŠ Milke Šobar - Nataše za dosežke na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami in Ivan Florjanc za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva.

Na razpis za podelitev nagrad je letos prispelo kar 24 predlogov, kar je šest več kot v letu 2021. "Mnogi bi si zaslužili priznanja in nagrade, a pri svojem delu smo bili, kot vsako leto, tudi letos omejeni. Zaradi kakovosti dela predlaganih kandidatov in števila vlog smo se odločili podeliti za leto 2022 vseh 11 nagrad," so zapisali v odboru za podeljevanje nagrad.

Pri ocenjevanju je odbor upošteval merila visoke kakovosti in odličnosti nominiranih kandidatk in kandidatov ter tudi načela čim enakomernejše porazdelitve nagrad glede na vzgojno-izobraževalna področja.

Tradicija podeljevanja nagrad za področje izobraževanja v Sloveniji sega v leto 1966, ko so nagrade podeljevali pod imenom Žagarjeve nagrade.