Prvaki LMŠ, SD, Levice in SAB verjamejo, da so lahko alternativa aktualni vladi in kot taki na prihodnjih državnozborskih volitvah dobijo večino za oblikovanje trdne vlade, ki bo vrnila Slovenijo na pravo pot. Po podpisu sporazuma o povolilnem sodelovanju so izpostavili zavezanost demokratičnim vrednotam, normalizaciji razmer in poenotenju naroda.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednica SD Tanja Fajon, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek so danes podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Po podpisu so na novinarski konferenci med drugim izpostavili dosedanje dobro sodelovanje v opoziciji.
"Ves čas dobro sodelujemo. To je naša prednost," je navedel Šarec in pojasnil, da imajo seveda različna mnenja, a se zavedajo, kaj je njihov skupni cilj, pa tudi, da so z glasovanji v DZ dokazali, da so sposobni sodelovati.
Fajonova je dodala, da je med njimi tudi spoštovanje.
Vlada, ki jo bodo, kot so prepričani, oblikovali po volitvah, bo imela po besedah Mesca dve nalogi. Prav bo postaviti alternativo aktualni "razdiralni, skrajno desni politiki" Janeza Janše, kar med drugim pomeni, da ne bo "sesuvala demokratičnih temeljev", ne bo žalila naroda, ne bo napadala medijev, stradala kulturnikov ali preganjala nevladnikov ... "Ne bo vlada, ki se boji ljudstva, ampak bo delala v imenu in za ljudstvo," je dejal. Po drugi strani "pa bo morala tlakovati pot spremembam in ne biti vlada statusa quo", je dodal.
Sporazum namreč programsko temelji na sporazumu, ki so ga v okviru gradnje t i. koalicije ustavnega loka (KUL) stranke oblikovale že lani in zajema štiri prioritete: zdravje prebivalstva, družbena solidarnost, zavezanost k trajnostnemu razvoju in evropska Slovenija, utemeljena na znanju in kulturi. "To torej ne bo le ne-Janša vlada, ampak bo alternativa tudi preteklim vladam," je dejal Mesec.
Ob tem je Bratuškova dodala še skrb za stabilno poslovno okolje, v katerem bo gospodarstvo uspešno delovalo, hkrati pa priznala, da bo njihovo delo, če bodo prevzeli vodenje države, v kar verjame, zaznamoval zgodovinsko visok proračunski primanjkljaj, ki je nastal pod aktualno vlado. "Čaka nas težko delo, treba bo vračati in plačati zapitke te vlade," je izpostavila.
Na vprašanje, kaj je tokrat drugače od propadlega sodelovanja strank v vladi Marjana Šarca, je slednji je dejal, da je drugače že to, da je strank manj, da so "ostali tisti, ki so načelni" in da vlada, ki jo bodo oblikovali, ne bo manjšinska. "Po vladavini sedanje vlade, ne vidim nikogar razumnega več, ki bi podiral naslednjo vlado," je dejal.
Nazadnje je bila Levica sicer tista, ki ni stopila v vlado, a z njo sprva sodelovala, potem pa od sodelovanja odstopila. Tudi Mesec je izpostavil, da gre tokrat za sporazum štirih enakopravnih strank. "Te štiri stranke so pokazale, da lahko sodelujemo in da lahko kljub razlikam stkemo dovolj skupnih točk za oblikovanje vlade," je navedel.
Za zdaj k podpisu sporazuma niso vabili nepovezanih poslancev, saj gre za sporazum med političnimi strankami, je dejal Šarec, sicer pa gre, kot je pojasnila Fajonova, za vključevalni sporazum, saj so pripravljeni sodelovati z vsemi, posamezniki in strankami, ki z njimi delijo iste vrednote. "Naša želja in iskrena ambicija je, da smo to mi štiri," je dodala.
Ko gre za nastope v volilni kampanji, bodo stranke sodelovale vsaka s svojim programom, priznavajo pa, da jim rivalstvo ne bo pomagalo. "Moramo sodelovati in moramo skupaj graditi velike zgodbe," je dejala Fajonova.
Na vprašanje o množičnih protestih, tudi sredinih, na katerih protestniki izražajo nasprotovanje ukrepom za zajezitev epidemije, so vsi štirje poudarili, da so protesti temeljna človekova pravica. Množičnost in pogostost protestov pa da je jasen odraz vse večjega nezaupanja državljanov v aktualno vlado, ki vlada z odloki, jih spreminja iz ure v uro in jih sprejema mimo stroke.
Prepričani so, da lahko njihova vlada umiri razmere in vlada z bolj prijaznim obrazom.
K oblikovanju koalicije se lahko ob soglasju vseh podpisnic sporazuma pridružijo druge stranke, ki se strinjajo z osnovnim namenom sporazuma in so v svojem dosedanjem delu izkazale spoštovanje do načel, ki izhajajo iz dokumenta.
Ta načela so opredeljena v desetih točkah. Med drugim se zavezujejo k učinkovitejšemu, bolj konsistentnemu in strokovno podprtemu spopadanju s pandemijo covida-19 ter nedotakljivosti načela delitve oblasti med zakonodajno, izvršno in sodno.
Zavezujejo se tudi h krepitvi neodvisnosti ustanov, ključnih za transparentno delovanje družbe, ter javnih medijev, nevladnih organizacij, civilne družbe in depolitizaciji nacionalno-varnostnega sistema.
Med točkami je tudi boj proti revščini, neenakosti in socialni izključenosti ter zagotovitev dostojne starosti. Prizadevali si bodo za stabilna delovna mesta in redna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter predvidljivo podjetniško okolje s finančnimi spodbudami za ustvarjalne preboje.
Zavezujejo se k povrnitvi veljave stroke v ključne državne ustanove ter obračun s korupcijo v vrhovih oblasti. Vlagati nameravajo v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe ter odmik od prepuščanja izvajanja zasebni iniciativi in prostemu trgu. Napovedujejo tudi stabilno in povečano vlaganje v znanost in kulturo in zaustavitev nesmiselnih investicij v oboroževanje.
Prav tako napovedujejo sistemske rešitve za polno kompatibilnost Slovenije z zelenim dogovorom EU in digitalno preobrazbo, izdatno krepitev kapacitet za pripravo in realizacijo večjih razvojnih in infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih sredstev. Med načeli je tudi zaveza k zniževanju emisij toplogrednih plinov in ohranjanje biodiverzitete kot ključno vodilo okoljskih, socialnih, gospodarskih in infrastrukturnih politik.