Nov politični obračun z zaposlenimi na NPU

V delovni skupini, ki naj bi reševala zaostanke na ljubljanski policijski upravi, se je po naših podatkih znašlo deset ljudi, pet iz Sektorja kriminalistične policije te uprave, ki so veseli, ker jim bodo zvišali plače, da bodo imeli enake kot na NPU. Druga peterica z Nacionalnega preiskovalnega urada pa po naših informacijah ni navdušena, da se bo ukvarjala z zaostanki. Sploh ker naj bi se med 60 zaposlenimi v skupini znašli prav tisti, ki so na udaru politike. Med njim spet kriminalist NPU, ki je preiskoval domnevne nepravilnosti pri vodenju prejšnje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Kot je znano, sta bila v tej preiskavi zaradi ponarejanja listin in zlorabe uradnega položaja kazensko ovadena obrambni minister Matej Tonin in državni sekretar Žan Mahnič. Tonin pa v funkciji nekdanjega predsednika Knovsa še zaradi izdaje zaupnih podatkov. 

Mahnič je zaradi te preiskave, kot smo že poročali, tožilstvu prijavil dva kriminalista NPU, oba pa sta pristala tudi v "kazenski" vladni skupini za migracije. Mahnič je ovadil še tožilko v tej zadevi, vendar je tožilstvo zavrglo njegovo kazensko ovadbo kot neutemeljeno. Kriminalista pa sta zaradi istih očitkov v predkazenskem postopku Posebnega oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu.

Znebili se bodo tudi vodje preiskav na NPU, ki vodi postopke zoper ministra Počivalška

Po neuradnih podatkih je v skupino za šest mesecev premeščen še vodja preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki naj bi med drugim bdel nad preiskavo spornega nakupa zaščitne opreme, kjer je glavni osumljenec kaznivih dejanj gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V skupini pa naj bi se spet znašel tudi pomočnik direktorja NPU, ki je bil septembra lani dodeljen že v "kazensko" skupino za migracije, ki jo vodi Vlado Maksimovič, prijatelj državnega sekretarja na MNZ Franca Kanglerja. Tako se bodo zdaj znebili dveh pomembnih ljudi in ju umaknili iz vseh zadev, na katere želi imeti vpliv vladajoča politika, pravijo naši viri. Pri vseh odmevnih in obsežnih preiskavah na NPU ter nenehnemu pritoževanju politike, da te trajajo predolgo, se bo zdaj pet ljudi ukvarjalo z zaostanki na neki policijski upravi, pravi stroka. Ironično, ob tem pa na NPU zaposlujejo kriminaliste z drugih policijskih uprav. 

Uradno nam je nekdanji prvi mož Policije Andrej Jurič ob prvi čistki razlagal, zakaj je izbral v skupino za migracije ljudi, ki so jih po zamenjavi oblasti razrešili s svojih položajev: da gre za vrhunske strokovnjake. Ti vrhunski strokovnjaki bodo zdaj verjetno pripomogli k reševanju zaostankov na policijski upravi. Ker so izjemni profesionalci na svojih področjih, ki imajo zelo širok spekter znanj in izkušenj, in da jim zaupa, je razlagal Jurič. A hkrati je šlo za razrešene ljudi, kot so nekdanja direktorica Policije Tatjana Bobnar, nekdanji vodja kriminalistične policije Boštjan Lindav ter dolgoletna vodja Sektorja za odnose z javnostmi Vesna Drole. In še trije zaposleni na NPU, ki so prav tako trn v peti vladajoči politiki.

Kdaj bo o sporu odločilo Delovno sodišče?

V skupini za zaostanke je neuradno pristala še kriminalistka, s katero so v strankarskih glasilih SDS obračunali že lani, ko so pisali, da je na NPU lobirala med sodelavci, naj podprejo pismo podpore odstavljenemu direktorju Darku Muženiču. Upravno sodišče je pozneje odločilo, da je bil razrešen nezakonito, pravnomočna je tudi začasna odredba, da na Nacionalnem preiskovalnem uradu ne smejo imenovati novega direktorja, dokler se ta spor ne razreši. Čeprav je bil Muženič odstavljen že maja lani, odločitev sodišča še vedno ni znana, oziroma se sojenje na Delovnem sodišču še niti začelo ni. 

Kako dolgo traja, da se začne glavna obravnava, in ali ne gre za prioritetno zadevo zaradi začasne odredbe, smo vprašali na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. "Sodišče ne vodi statistike, na podlagi katere bi vam lahko odgovorili, kako dolgo časa traja postopek do začetka obravnave in v kolikšnem času so ti postopki v povprečju zaključeni, vse to je odvisno od različnih okoliščin – tip zadeve, vrstni red zadev, aktivnost strank, dokazni postopek," so nam odgovorili na sodišču. O prioritetni obravnavi pa so pojasnili, da zadeva ne spada med prioritetne, zato, glede na vrstni red zadev, še ni prišla na vrsto za reševanje. Nato smo vprašali še – kdaj se bo sojenje predvidoma začelo in katere zadeve se obravnavajo prioritetno. Odgovore še čakamo.

Politična policija ali Policija, ki jo vodi politika?

Prvič v zgodovini Policije pa to organizacijo zdaj vodi nekdo, ki je na mesto generalnega direktorja Policije prišel s položaja funkcionarja. Anton Olaj je bil namreč državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga je na to mesto izbrala politika. Tako Policijo v celoti vodijo ljudje, ki jih je izbrala stranka SDS. Poleg direktorja tudi šefa kriminalistične policije in direktorico Nacionalnega preiskovalnega urada. Olaj pa je prvi direktor, ki nima naziva glavnega policijskega svetnika kot vsi generalni direktorji do zdaj, saj ne izpolnjuje pogojev za ta naziv. Ker je že upokojen in je s Policijo sklenil Delovno razmerje za določen čas, ne more biti imenovan v ta uradniški naziv. Ni namreč zaposlen za nedoločen čas. Medtem ko vlada sprejema zakone o "prisilnem" upokojevanju tistih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, sama na najvišjih položajih zaposluje ljudi, ki so že bili upokojeni.

'Poskusi podrejanja policije s strani SDS presegajo vse meje dopustnega' 

Iz LMŠ so ob tem sporočili, da se nadaljuje izvajanje politike, ko "se poskuša umakniti vse, ki se ukvarjajo s preiskavami nepravilnosti in rabot, povezanih z vodilno vladno stranko SDS". "Poskusi podrejanja policije s strani SDS presegajo vse meje dopustnega in dovoljenega. Policija je in mora ostati v službi vseh nas in ne posamične stranke," so zapisali.  

Dodali so še, da ob poskusih političnega podrejanja policije ne bodo molčali, pač pa bodo kot največja opozicijska stranka uporabili vse demokratične vzvode, da ustavijo to družbi nevarno politizacijo policije. 

V SAB pa menijo, da je največja vladna stranka z nemalo kadrovskimi menjavami že dokazala, da si represivni aparat države želi popolnoma podrediti. "Cilj je po svoji meri ukrojiti policijo, na čelu katere so posamezniki, blizu stranke SDS, ki ne preiskujejo vladnih ministrov in drugih prvorazrednih članov vlade."

Ustanovitev nove "kazenske" delovne skupine na ljubljanski policijski upravi je po mnenju SAB nov poskus obračunavanja stranke SDS z represivno institucijo in posamezniki, ki vodijo ali preiskujejo sporna ravnanja članov vlade (denimo nabavo zaščitne opreme). "Odstranjevanje motečih posameznikov lahko bistveno spremeni izid preiskav in negativno vpliva na izvajanje neodvisne kriminalitetne politike, h kateri je zavezan NPU." 

Biti na oblasti ne pomeni, da imaš povsem proste roke in lahko državo spreminjaš v drugo republiko, še pravijo v SAB in dodajajo: Prav to SDS počne.

“Začasno premeščanje kriminalistov za hitrejšo obravnavo zadev, še posebej gospodarskega kriminala v PU Ljubljana, je ustaljena praksa v Policiji, ki je doslej učinkovito prispevala k zmanjšanju zaostankov v primeru zahtevnih primerov ali večjega pripada obravnavanih kaznivih dejanj. Takšne pristope podpiramo," so v začetku odziva zapisali Socialni demokrati. "V konkretnem primeru pa je nenavadno, da se premešča zaposlene na NPU, usposobljene za odkrivanje in pregon najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala in korupcije, na manj zahtevne naloge ali celo izven aktivnega preiskovalnega dela. Če gre za zaposlene, ki res delajo na zadevah, ki obremenjujejo vladajoče, tega ni mogoče razumeti drugače kot nedopustno politizacijo Policije in Nacionalnega preiskovalnega urada," so nadaljevali. 

"Pozivam vodstvo Policije, da omogoči in zavaruje nepristransko delo policistk in policistov. Če vodstvo Policije s takšnimi ravnanji podreja Policijo interesom vladajoče stranke SDS, je potrebno zahtevati odstop generalnega direktorja Policije in zaradi objektivne odgovornosti tudi ministra za notranje zadeve," je še v imenu Socialnih demokratov zapisal dr. Aleksander Jevšek, predsednik strokovnega Sveta SD za notranje zadeve.