Fajonovi nov mandat na čelu SD

Delegati so na 14. kongresu stranke SD na Ptuju dosedanji predsednici stranke Tanji Fajon s 329 glasovi podpore podelili nov mandat na čelu SD. Podelitev mandata ni presenečenje, saj je bila edina kandidatka za predsednico stranke. Za podpredsednike so delegati izvolili Janija Prednika, Matjaža Nemca, Meiro Hot in Mijo Javornik.

PTUJ > Tanja Fajon je prva ženska na čelu SD, delegati stranke pa so ji danes podelili drugi mandat. Vodenje stranke je začasno prevzela maja 2020 po odstopu Dejana Židana, oktobra istega leta pa je na kongresu dobila prvi polni mandat predsednice.

Podpora, četudi ne enotna, utrdila položaj Fajonove

Tanja Fajon je v izjavi za medije po vnovični izvolitvi na mesto predsednice stranke ocenila, da ji je podpora, izkazana na kongresu, utrdila položaj, kar da je pomembno, da stranka "enotno stopi na pot". Glede na prejete glasove pa je jasno, da povsem enotne podpore delegatov na današnjem volilnem kongresu le ni dobila. "Ne želim biti absolutna vladarka in rada sprejemam kritike," je ob tem ocenila. Veljavno je danes o predsednici glasovalo 370 delegatov, podporo ji jih je izrazilo 329.

Tako meni, da bo morala vložiti še dodaten napor, da prepriča tudi tiste, ki ji danes morda niso zaupali. Zatrjuje pa, da je v dveh letih vodenja stranke marsikaj spoznala, predvsem pa uspela pogledati v njeno drobovje. Tako izpostavlja, da gre za veliko stranko, ki v svojem imenu nosi besedo demokracija, kar pa po njenih besedah pomeni, da lahko vsak pove, kar misli. A je ob tem večji izziv vsa ta mnenja dati na "skupni imenovalec", pravi Fajonova. Zato ocenjuje, da je SD med strankami, ki jo je zaradi velikosti in raznolikosti mnenj najtežje voditi.

Na podpredsedniških mestih noben od ministrov

Z mesta glavnega tajnika SD se poslavlja Dejan Levanič, nasledil ga bo sekretar SD Ljubljana Klemen Žibert. Ta je v svoji predstavitvi pred glasovanjem kot cilj napovedal stranko na naslednje državnozborske volitve popeljati brez dolgov.

Podpredsedniška mesta so delegati podelili vodji poslanske skupine SD Janiju Predniku, evropskemu poslancu in dosedanjemu podpredsedniku stranke Matjažu Nemcu, poslanki in podpredsednici DZ Meiri Hot ter generalni sekretarki ženskega foruma Miji Javornik.

Preboj na podpredsedniška mesta tako ni uspel nobenemu od ministrov, ki sta kandidirala, torej ministrici za pravosodje in dosedanji podpredsednici stranke Dominiki Švarc Pipan ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. Fajonova takšne odločitve delegatov ne vidi kot nezaupnice, po njenih besedah oba ministra delata "izjemno dobro", članstvo pa jima zaupa.

Volilni kongres vsake štiri leta oziroma najpozneje leto dni po volitvah v DZ

Na današnjem 14. kongresu stranke SD na Ptuju se je zbralo več kot 400 delegatov, ki so izvolili tudi člane predsedstva SD in nadzornega odbora stranke, sprejeli so tudi spremembe statuta.

Ena od vidnejših je izvedba volilnega kongresa na vsake štiri leta oziroma najpozneje leto dni po državnozborskih volitvah, in ne že po pol leta, kot je veljalo do zdaj. Ob predlogih statutarnih sprememb se je med delegati vnela burna razprava, kongres pa je nato tudi sprejel sklep, da v naslednjem letu izpeljejo statutarni kongres, na katerem bi obširneje razpravljali o spremembah statuta.

Razočarani nad rezultatom na volitvah v DZ

Razprava se je vrtela tudi okoli razočaranja nad rezultatom na aprilskih volitvah v DZ in nadaljnji poti stranke. Nekaj kritik je letelo na oddaljenost stranke od terena, zaznati pa je bilo tudi pozive k umiritvi strankarskih trenj in strnitvi vrst. Med Socialnimi demokrati prevladuje pogled, da ima SD program za naslavljanje izzivov v desetletju preizkušenj, ki prihajajo, in ga je tudi prelila v koalicijsko pogodbo, vladi pa s tem dala vsebino.

---