Zasedanje je potekalo 30. novembra v Bruslju v sklopu Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. Skozi številne razprave so se izoblikovali sklepi o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski Bauhaus ter o evropskih AV- in medijskih vsebinah.

Sorodna novica Za podporo evropskemu AV- in medijskemu sektorju, ki je velika žrtev pandemije

O prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja se je razpravljalo na sejah delovnih teles in v okviru mednarodnih strokovnih konferenc. Sklepi Sveta EU-ja sicer niso zakonodajni akti, temveč predstavljajo spodbudo državam članicam in Evropski komisiji za nadaljnje spremljanje že sprejetih ukrepov ali mehanizmov oziroma sprejemanje novih, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Visokokakovostna arhitektura in pobuda Novi evropski Bauhaus
Sklepi, ki so jih sprejeli o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski Bauhaus, pomenijo korak k uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora, saj dopolnjujejo pobudo Evropske komisije. Namen te pobude je uresničevanje ciljev zelenega dogovora prek kulture, kulturne dediščine, ustvarjalnosti, raziskovanja in tehničnega inoviranja. Kot so zapisali na ministrstvu, "sprejeti sklepi med drugim vsebujejo priporočila in spodbude državam članicam, da v prostorsko načrtovanje uvedejo predlagana kvalitativna merila in načela krožnega gospodarstva ter izboljšajo dostop do informacij in finančnih instrumentov za podporo vseh prihodnjih projektov, ki so povezani s človekovim bivalnim okoljem."

Področje AV- in medijskih vsebin
Pomembna tema zasedanja so bili tudi ukrepi v podporo v pandemiji močno prizadetemu medijskemu sektorju EU-ja. Razmah velikih platform pretočnih vsebin, t. i. VOD-platform (video on demand oz. video na zahtevo), postavlja države EU-članice pred velike izzive. V okviru zasedanja so sprejeli sklepe, ki spodbujajo države članice in Evropsko komisijo, da v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ukrepe, ki bodo omogočili evropskemu AV- in medijskemu sektorju konkurenčno prednost in trajnostni razvoj na evropskem, pa tudi mednarodnem trgu s poudarkom na kulturni raznolikosti.

Tudi z mislijo na Afganistan pod talibanskim režimom
S sprejetjem sklepov so ministrice in ministri utrdili zavezo slovenskega predsedovanja za boljši jutri – Evropsko unijo. Ob zavezi za zelen, trajnostno naravnan, kulturno raznolik in odporen EU so ministrice in ministri v okviru orientacijske razprave o strateškem pomenu kulturne dediščine in dediščinskih pravic za trajnostni razvoj in prihodnost Evrope razpravljali tudi o "posledicah talibanskega režima za afganistanski kulturni sektor in pozvali k humani obravnavi najbolj ogroženih skupin afganistanskih umetnikov".

Slovenski minister za kulturo je ob koncu novembrskega zasedanja ministric in ministrov za kulturo, avdiovizualne zadeve in medije v Bruslju francoski kolegici Roselyne Bachelot zaželel uspešno predsedovanje. Francija je z začetkom leta 2022 nasledila Slovenijo. Foto: Evropska unija
Slovenski minister za kulturo je ob koncu novembrskega zasedanja ministric in ministrov za kulturo, avdiovizualne zadeve in medije v Bruslju francoski kolegici Roselyne Bachelot zaželel uspešno predsedovanje. Francija je z začetkom leta 2022 nasledila Slovenijo. Foto: Evropska unija

Faksimile Zdravljice – najvišje protokolarno darilo
Na ministrstvu za kulturo so ob nizu kulturnih dogodkov, ki jih je Slovenija pripravila ob predsedovanju, posebej poudarili priložnost, da je bila drugim evropskim narodom predstavljena Zdravljica, ki jo je France Prešeren spesnil leta 1844. Evropska komisija je pesnitev, ki je imela že ob nastanku in ima še danes evropsko dimenzijo, leta 2020 zaradi njene močne sporočilnosti nagradila s prestižnim znakom evropske dediščine.

Faksimile Zdravljice, ki je bil preveden v 24 uradnih jezikov EU-ja, je bil najvišje protokolarno darilo, ki so ga prejeli predsednice in predsedniki držav in vlad ter institucij EU-ja. Darilo, pripravo katerega je vodila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) poudarja zavezanost slovenskega predsedovanja k spoštovanju vrednot evropskega povezovanja.

Trio Nemčije, Portugalske in Slovenije
Minister za kulturo Vasko Simoniti je dejal, da se je z novembrskim zasedanjem sklenilo izjemno plodno in pomembno delo predsedovanja tria, ki sta ga skupaj s Slovenijo tvorili Portugalska in Nemčija. Za sodelovanje se je zahvalil (zdaj že nekdanji) nemški ministrici Moniki Grütters in njuni portugalski kolegici Graçi Fonseca. Francoski ministrici Roselyne Bachelot pa je zaželel uspešno predsedovanje Svetu EU-ja, ki ga je Francija s 1. januarjem prevzela od Slovenije.