Gre za primerjavo med 139. državami po svetu, ki jih razvrstijo glede na več kot 138 tisoč anket po gospodinjstvih, sodeluje pa tudi 4.200 pravnikov (tudi pravnih strokovnjakov) z različnih področij v posamezni državi. To je najbolj celovita raziskava s področja vladavine prava na svetu.
Analizirajo osem glavnih področij: omejitev vpliva vlade, odsotnost korupcije, transparentnost delovanja vlade, osnovne človekove pravice, mir in varnost, izvrševanje zakonodaje, civilno sodstvo in kazensko sodstvo.
Ravno na področju omejitve vpliva vlade (očitek je bil, da Janševa vlada prekomerno širi svoj vpliv) se je Slovenija lani odrezala precej slabše kot v letu 2020. Padli smo iz 30. na 36. mesto. Raziskovalci tu merijo, koliko je vpliv vladajočih omejen z zakoni in ali nosijo (pravno) odgovornost za svoje ravnanje.
Omenili smo, da je pristala naša država pri skupni oceni lani na 29. mestu lestvice vladavine prava. Na prvih mestih so pričakovano skandinavske države, naša severna soseda Avstrija zaseda deveto mesto. Kar štiri nekdanje socialistične države (oziroma republike) so pred nami. Vse tri baltske (najvišje je Estonija na 11. mestu) in Češka (22. mesto).
Toda tisto, kar Slovenijo pri oceni vladavine prava dejansko najbolj vleče navzdol, niso njene vlade, čeprav se pri omejitvah njihovega vpliva odrežemo podpovprečno v primerjavi z drugimi »našimi« kazalci. Še bistveno slabše je slovensko pravosodje, ne glede na to, da se vrh sodstva in tožilstva trka po prsih nad svojimi »dosežki«.
Daleč najslabši smo na področju kazenskega prava. Šele na 42. mestu na lestvici. Tu ne gre le za oceno delovanja kazenskega sodstva, pač pa tudi za delovanje tožilstva in policije. Koliko so vse te institucije učinkovite pri soočanju s storilci kaznivih dejanj.
Pri sodstvu seveda ne gre zgolj za učinkovitost pri kaznovanju, saj je del sojenja tudi učinkovitost pri oprostilnih sodbah, ko so temelji zanje. V prvi vrsti gre za nedopustno dolge postopke. Poleg tega se ocenjuje, koliko je pravosodje s kazenskega vidika nepristransko, nekoruptivno, prosto od vpliva vlade, koliko so spoštovane pravice obdolžencev.
Na tem področju od nas niso boljše zgolj omenjene štiri nekdanje socialistične države, pač pa še Poljska in Slovaška. Veliko višje je tudi Italija, pred nami pa so med drugimi še Jordanija, Kostarika in Botswana. Torej: ko vrh sodstva in tožilstva pri nas govori o (ne)pravni državi, se mora najprej dobro pogledati v ogledalo.