EU se po premierjevih besedah začenja organizirati ne zgolj za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo, kar je koristen premik. »Sredstva za vojaške proračune se bodo namreč povečevala in prav je, da se ta denar porablja čim bolj lokalno, se pravi v državah članicah tudi z namenom gospodarskega razvoja,« je povedal Robert Golob.
Razprava mora iti in tudi že gre v smer, da so proizvodne zmogljivosti tudi geografsko enakomerno porazdeljene po Evropi. Slovenija bi se morala vključiti tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem, je dejal. Temu bo namenjen tudi skorajšnji obisk evropskega komisarja za notranji trg Bretona v Sloveniji. »Z njim bomo preigrali scenarije, kaj je možno znotraj evropskega okvirja, in kaj je tisto, kar bo Evropska komisija konkretno podprla. Takrat bomo lahko več povedali o tem. So pa seveda osnutki pripravljeni,« je povedal Golob. Komisar Breton je v zadnjih dneh v okviru razprav o krepitvi evropske obrambne industrije obiskal že več držav članic in njihovih podjetij.
Krepitev zmogljivosti je eden od treh stebrov načrta EU za nadaljnje dobave streliva Ukrajini. Prvi predvideva dobave topniškega streliva Ukrajini iz obstoječih zalog držav članic, drugi pa skupno naročanje topniškega streliva kalibra 155 milimetrov. V ponedeljek se je projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil, pridružilo 17 članic EU in Norveška. V kratkem pa se mu bo pridružila tudi Slovenija, je tedaj napovedal obrambni minister Marjan Šarec.
Ponedeljkov dogovor obrambnih in zunanjih ministrov držav članic predvideva, da bo EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavila milijon izstrelkov.
Golob: Jedrska tehnologija mora imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope
Golob je ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju povedal tudi, da mora jedrska tehnologija imeti mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. Okvir o čistih tehnologijah, ki ga bodo danes obravnavali voditelji, je po njegovih besedah pomemben na dolgi rok, in ne toliko za konkretne projekte, kot je Jek 2.
Premier je glede zakonodajnega predloga komisije o okolju prijaznih tehnologijah, ki je del predlogov za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, dejal, da opaža napredek. Razprava se namreč ne osredotoča toliko na to, katere tehnologije so sporne, ampak se pušča prostor, da so vključene vse tehnologije glede na nacionalne interese.
»V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega paketa. Ne nujno kot tista, ki jo vsa Evropa omenja kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki je dovoljena znotraj tega okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo. Vztrajali bomo na tem, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope,« je ob prihodu na zasedanje povedal premier.
Poudaril je, da je ta okvir pomemben zato, da se tudi za jedrsko tehnologijo določijo jasna pravila, na kakšen način lahko dostopa do kapitala, kako bodo potekali postopki umeščanja v prostor in kako bodo omogočena razvojna sredstva, ki so tudi na jedrskem področju še potrebna.
Premier v Evropi pogreša pravo jedrsko industrijo
Jedrska tehnologija je po Golobovem mnenju na razpotju, v katero smer se bo razvijala. Zato se ta okvir ne veže samo na konkreten projekt, kot je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). V resnici odpira sposobnost ponovne vzpostavitve jedrske industrije v Evropi, torej ne samo gradnje kapacitet, ampak vzpostavitev industrije, ki bo te kapacitete lahko tudi gradila.
»S tega vidika je ta zadeva dolgoročno še bolj pomembna kot vprašanje enega bloka. Če bomo uspeli v nekem delu določene koristi dobiti tudi za realizacijo drugega bloka, toliko boljše,« je povedal premier. Trenutno je namreč glavno tveganje v tem, da v Evropi ni prave industrije, zaradi česar je časovno in finančno težje zanesljivo načrtovati, kako bi projekti, kot je Jek 2, dejansko izgledali.
V okviru te zakonodaje bi lahko po mnenju premierja na dolgi rok našli tudi neko alternativo za drugi blok nuklearke, če bodo na razpolago sredstva za raziskave, ki bi omogočila razvoj alternativne jedrske tehnologije v Evropi do komercialne stopnje.
Predlog Bruslja o sintetičnih gorivih za avtomobile sprejemljiv za Slovenijo
Po Golobovih besedah je predlog Bruslja glede sintetičnih goriv za vozila z motorji na notranje izgorevanje za Slovenijo sprejemljiv. Predlog predvideva izvzetje vozil, ki bi jih poganjala sintetična goriva, iz prepovedi po letu 2035. »Stališče Slovenije je, da kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je načeloma vedno dobro tudi za avtomobilsko industrijo Slovenije, in avtomobilska industrija Slovenije je zelo pomemben delež naše industrijske proizvodnje ter tudi izvoza. To pomeni, da je kompromisni predlog, ki ga je pripravila komisija in je danes na mizi, za nas čisto sprejemljiv,« je povedal Golob.
Nemški kancler Olaf Scholz, ki dokončno potrditev o prepovedi vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 pogojuje z izjemo za sintetična goriva, pa je dejal, da so pogovori med Nemčijo in komisijo na dobri poti.
Kot izhaja iz osnutka pojasnila novih pravil, ki ga je pridobila STA, bi prepoved omogočala izjemo za avtomobile z motorji na notranje izgorevanje, ki bi jih poganjala izključno sintetična goriva, pridobljena s pomočjo obnovljivih virov energije. Komisija je v osnutku izpostavila, da pričakuje zagotovitev jasnih kontrolnih mehanizmov, ki bi v tem primeru preprečevali goljufanje z običajnimi gorivi.
Prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 je Evropski parlament potrdil sredi februarja. Prepoved bi moral nato potrditi še Svet EU, a so članice dokončno odločanje preložile. Razloga niso navedle, je pa znano, da Nemčija, Italija, Bolgarija in Poljska absolutni prepovedi nasprotujejo.
