Pica z ananasom
Ko so se pri znamki z enim najbolj prepoznavnih modro-belih logotipov (ne to ni niti Volkswagen, niti Ford) pred dobrimi 15 leti odločili za križanje športno uporabnega terenca in kombilimuzinskega kupeja, je marsikdo naredil podoben izraz na obrazu kot apostol Tomaž pred dvema tisočletjema. Rahlo nejevernega. Saj ni bilo ravno povsem jasno, kako je možno združiti robatost cestnega terenca z gracioznostjo športnega kupeja, ki ponuja udobje limuzine ter več kot zavidljive performanse. Še posebej, če se je ob tem komu naslikal pred očmi privid SsangYongovega Actyona, kot nekakšnega duhovnega predhodnika BMW-ja X6.
A vendarle je Bavarcem uspelo že s prvo generacijo rahlo kontroverznega modela zadeti glavico na žebljico, saj je v trenutku postal prodajna uspešnica. S svojo pojavo je namreč uspel navdušiti marsikaterega premožnega kupca, ki želi biti v avtu vsaj toliko opažen kot vplivnež socialnih omrežij v javnosti. Ter v hipu privabil na svojo stran prenekaterega estradnika, bogataša, preplačanega športnika in uspešnega podjetnika. Oziroma vse tiste, ki smatrajo, da jim je tehnično soroden X5 preveč … običajen.
Kakorkoli že, tretja generacija največjega BMW-jevega terenskega kupeja, ki se je še v malce bolj agresivni podobi javnosti pokazal že pred petimi leti, je lani doživel rahlo kozmetično operacijo. In kaj je prinesla? Nič kaj pretresljivo drugačnega kot pri bratskem X5, kar pomeni na zunaj rahlo glajenje gubic (vitkejši žarometi z drugačno grafiko, spremenjeni odbijači, nove barve, osvetljene ledvičke »Iconic Glow«), znotraj pa posamezne novotarije (nov ukrivljen zaslon, ki združuje 12,3-palčni zaslon digitalne instrumentne plošče in 14,9-palčni zaslon multimedije ter nova prestavna ročica). BMW-jevi skrbniki zunanje podobe so mu obenem namenili še nov zelen odtenek Isle of Man, poznan že iz modela M3. Kdor pa bi vseeno želel imeti barvni odtenek, ki se ujema z njegovo osebnostjo, pa tako ali tako lahko naroči povsem individualiziranega. Pa četudi stane krepkih 7.268 (ja, prav ste prebrali) evrov, kot pri tokrat testiranem primerku.
A če kdo misli, da gre pri X6 zgolj za potlačen X5, se pošteno moti. Z X5 si namreč deli zgolj sprednja žarometa, vsi drugi deli, vključno s sprednjimi ledvičkami, pa so spremenjeni.
Poklon nekim drugim časom
Želite električni X6? Ali vsaj priključno-hibridni? Žal ne bo šlo. Elektrifikacija se, vsaj zaenkrat, še ni dotaknila največjega rivala Mercedesovega GLE Coupeja, kar bo še kako navdušilo tradicionaliste, ki se dodobra upirajo neizbežni elektromaniji. BMW-jevi inženirji so se namreč odločili, da se vsaj pri tej izvedbi priljubljenega kupejevskega SUV ne boste ubadali, kam pospraviti priključne kable. Kar pa se bo vsekakor spremenilo že pri naslednji generaciji, ki bo postala precej bolj všečna ponudnikom električne energije.
A če sem povsem iskren: k njegovi mačistično-testosteronski pojavi, ki naredi podoben vtis na javnost kot prekomerno mišičast fitnes inštruktor, daleč najbolj spada podobna motorizacija. Še posebej takšna z oznako M60i, kjer ušesa razvaja simfonija osmih valjev, naftne šejke pa razveseli rahlo previsoka poraba goriva (okrog 13 litrov ob dokaj nežni desni nogi, oziroma 16 pri malce težji).
Osemvaljni agregat, ki ga bomo po vsej verjetnosti že v kratkem lahko videvali le še na naslovu Am Olympiapark 2 v Münchnu (beri: v BMW muzeju), se ponaša z dvema turbopolnilnikoma z električnim izpihovalnim ventilom ter po prenovi tudi s tehnologijo 48-voltnega sistema blagega hibrida z zagonskim generatorjem, nameščenim na ročično gred. Čudovita manifestacija bavarskih inženirjev, izdelana v tovarni BMW M GmbH, navduši z obiljem moči (530 KM) in navora (750 Nm), zaradi česar se pričneš sam od sebe spraševati, zakaj bi sploh pogledoval k brutalni verziji M s skoraj 100 »konji« več. Na to kaže že zgolj 4,3-sekundni pospešek od mirovanja do stotice, kar je celo hitreje kot pri prvi generaciji X6M.
Osemvaljnik svojo huronsko naravo povsem razkrije v načinu Sport Pro, kjer novi osemstopenjski menjalnik Steptronic Sport malce bolj grobo prestavlja (tudi z vmesnim dodanim plinom pri prestavljanju navzdol), štirikolesni pogon xDrive pa prenaša več navora na zadnji kolesni par (nad 180 km/h pa je pogon tako ali takoj zgolj na zadnjih kolesih). Ob tem kabino napolni (tudi s pomočjo izjemno blagozvočnih Bowers & Wilkins zvočnikov) čudovito rezek zvok, ki bi še Elonu Musku narisal nasmeh na ustnice.
V vožnji skoraj 2 toni in pol težak monstrum pokaže precej več lahkotnosti in okretnosti, kot bi to lahko sodili po njegovi monumentalni pojavi, je pa malce bolj trd kot družinsko uporabnejši X5. Vsekakor pa tudi precej manj okoren, kot so to bili njegovi predhodniki! K odlični legi pripomore prilagodljivo M podvozje z aktivnim stabilnostnim sistemom, ki zmanjšuje nagibanje karoserije, vse skupaj pa nadgradi še dvoosno zračno vzmetenje in integralno aktivno krmiljenje. Vsekakor je njegovo podvozje dovolj dinamično naravnano, da se z veseljem zapodiš tudi po kakšnih gorskih serpentinah, kjer se ovinkov drži suvereno in krčevito. A pozornost naj vseeno velja, saj zna ob voznikovem pretiravanju (varnostna elektronika gor ali dol) kaj hitro pokazati na praktičnem primeru, kaj nam je želel učitelj fizike razložiti v zadnjem razredu osnovne šole.
Nastopač
Verjetno najbolj nastopaški BMW SUV (če ob tem rahlo odmislimo absurdni XM) še vedno obrača poglede kjerkoli se pojavi. Podobno kot prvi obrambni minister pa zna tudi dodobra polarizirati javnost.
Vsekakor gre za enega tistih avtomobilskih modelov, kjer ima emotivna komponenta precej večjo vlogo pri nakupu kot pa racionalna. Nenazadnje je tudi precej manj praktično vozilo od tehnično sorodnega X5, kar se še najbolj kaže po presenetljivo skopo odmerjenem prostoru za noge na zadnji klopi ter precej plitkem prtljažniku. Da o izjemno nepraktično širokem pragu, ki dela precejšnje težave potnikom pri vstopanju vanj, niti ne govorim. Vse skupaj obenem nadgradi še opazno višja cena od družinsko uporabnejše petice, česar pa smo pri takšnih in drugačnih terenskih kupejih (Mercedes GLE Coupe, Porsche Cayenne Coupe, Audi Q8 ter potencialno še Range Rover Velar) tako ali tako že vajeni. Luksuzni modne kreacije na štirih kolesih, ki želijo prvenstveno že na zunaj pokazati lastnikov okus in – kar je še pomembneje – debelino njihove denarnice, pač nikdar niso bili poceni. V primeru tokratnega testnega primerka je šla številka čez meje pričakovanj.
Vsekakor ostaja največji BMW-jev kupejevsko terenski model tudi v aktualni izvedbi eden tistih avtomobilskih ekshibicionistov, ki ga bodo nekateri gledali še kar nekaj časa s tolikšno mero fanatičnega občudovanja, kot drugi z zaničljivim prezirom.
Tekst in foto: Urban Acman.
* SMB (smeđe-maslinova boja – hrv.) – rjavkasto olivna barva, ki se uporablja pri vojaških vozilih
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Oklepnik"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vrhunska tehnika v mačističnem avtu za agresivne psihopate z mikropimpekom.
Zakonsko bi morali prepovedati takšne iracionalne, mentalno-kriminalne igrače za nikoli odrasle brezsexualce.
Se strinjam, do neke mere. Avto je po svoje pervezija. Čedalje težje pa razumem takorekoč fetišistično (nemara ljubosumno) povezovanje določenih modelov vozil z dolžino reproduktivnega organa; zdaj pa očitno tudi že s patološkim pomanjkanjem adekvatno biološko definiranega spola. Kaže, da najbrž nisem up to date.
V8, 4.4 biturbo, 500+konjičev…Oh yeah…Pa še avto mi je vizualno nenormalno všeč, kar pravzaprav ne morem verjeti. Cena pa, eh, se strinjam, vsekakor pretiravanje.
Tisti ki ga ne bo kupil, ampak vzel na lizing oz najem, ne bo gledal na porabo pri takšnem avtu.
Svojevrsten avto, s ceno pa res malo pretiravajo. 120-130k ajd ja, ne pa 170+