Organizatorji so pričakovali okrog 14.000 udeležencev. Dež se je s sobote podaljšal v nedeljske jutranje ure, a so se že po startu maratoncev ob deveti uri deževne kaplje umaknile, a sončni žarki iz megle niso pokukali do začetka popoldneva. Ulilo se je vnovič še pred poldnevom, ko so najboljši, tudi na 42 km, že dobili priznanja za svoje dosežke.
Madžar Levente Szemerei je z rekordom proge, 1:04:08 ure, prepričljivo zmagal na 21 km na 26. ljubljanskem maratonu. Drugi je bil Slovenec Domen Hafner (1:08:06), ki s tem osvojil tudi naslov slovenskega prvaka. Anja Fink (1:12:45) je bila absolutno prva na 21 km med tekmovalkami. Tretji skupno in srebrn v konkurenci državnega prvenstva je bil Blaž Orešnik (1:09:40), za njim je bron v osvojil skupno četrti Jošt Žnidaršič (1:09:57).
Za Anjo Fink, ki je tudi prepričljivo zmagala na polmaratonu, je bila druga Neja Kršinar (1:14:19). Tretja je bila Hrvatica Ana Štefulj (1:16:40), četrta pa Jasmina Pitamic Vojska, ki je tako osvojila bron v slovenskem državnem prvenstvu.
Na 10 kilometrov je slavil Ahmed El Mazoury (30:19), italijanski reprezentant maroških korenin. Na naslednjih dveh mestih zmagovalnega odra pa sta stala Slovenca, Domen Dornik (31:10), in Tilen Dobnikar (31:36). Med atletinjami so bile na 10-kilometrski razdalji prve tri Slovenke, Liza Šajn (35:05) je zmagala pred Leo Haler (35:44) in Urško Martinec (35:59).
Etiopijec Adihana Gebretsadik je z drugim dosežkom proge v zgodovini tega tekmovanja - 2:06:09 ure - zmagal na 42 kilometrov. Drugi je bil Eritrejec Henok Tesfay Ghebreab (2:07:12), tretji pa Kenijec Leonard Langat (2:08:05). Na šestem mestu je bil najboljši Slovenec Rok Puhar (2:20:49).
Med ženskami pa je zmago z rekordom proge - 2:21:08 - slavila Etiopijka Siranesh Dagne Yirga. Med atletinjami je bila druga Etiopijka Lewetegn Sentayehu Hailemichael (2:22:36), tretja pa Kenijka Janet Gichumbi Ruguru (2:25:34).
Leta 2019 je prejšnji rekord proge med maratonkami zabeležila Kenijka Bornes Chepkirui Kitur, ko je tekla 2:21:26, današnja zmagovalka je bila 18 sekund hitrejša.
Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je leta 2018 z rekordom proge 2:04:58 ljubljanski maraton postavil med boljše po doseženem času v svetovnem merilu. Drugi doslej je bil Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay, ki je pred tremi leti zmagal na ljubljanskih ulicah z 2:07:29.
Po pandemiji covida-19 se letos maraton še ni vrnil v stare čase po velikosti. Do vključno leta 2015 se je število udeležencev ljubljanskega maratona iz leta v leto povečevalo v vseh kategorijah. Leta 2018 je bila udeležba z 20.587 osebami najnižja po letu 2014, ko je bila prvič presežena številka 20.000. Leta 2019 je bilo ob rekordno visokih temperaturah v dveh dnevih skupaj 19.612 udeležencev, v zadnjih dveh letih pa je na dogodek močno vplivala pandemija novega koronavirusa. Zaradi te je bil maraton leta 2020 odpovedan, lani pa izveden v bistveno zmanjšanem obsegu.
Letos maraton sovpada tudi s prvim krogom volitev za predsednika republike. Prireditelji maratona ob tem zagotavljajo, da so skupaj z organizatorji volitev zagotovili čim bolj nemoten dostop do volišč.
Uporaba avtobusov LPP je vso nedeljo brezplačna, prav tako parkiranje na parkiriščih P+R. Prevoz je zagotovljen tudi do volišča omnia na Gospodarskem razstavišču, na voljo pa bodo prevozi z mestnimi električnimi vozili kavalir. Najbolje se je sicer na volišče odpraviti peš, le pri prečkanju določenih cest je treba nekoliko počakati. Prostovoljci, policisti, gasilci in redarji bodo zagotavljali prehode povsod, tudi na križiščih, ki bodo na območju trase maratona.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.