Letos v Evropi požganih že za dva Luksemburga površin

Rekord leta 2017 s skoraj milijon požganimi hektarji

4. avgust 2022 ob 17.24 • Zadnji poseg: 4. avgust 2022 ob 20.19 • Bruselj - MMC RTV SLO, Reuters

V gozdnih požarih je bilo letos požganega že za več kot dva Luksemburga ozemlja, kar je že drugi največji obseg od začetka meritev pred desetletjem in pol, čeprav poletja in z njim vročinskih valov ter požarov še ni konec.

Obsežen požar na Češkem je prejšnji teden divjal v narodnem parku ob meji z Nemčijo. Foto: Reuters

Skupni raziskovalni center pri Evropski uniji ocenjuje, da je bilo v letošnjih požarih požganih 600.731 hektarjev ozemlja, kar je do zdaj največji obseg do avgusta, odkar so leta 2006 začeli te meritve. Največ ozemlja je bilo sicer požganega leta 2017, ko je zgorelo 987.844 hektarjev površin.

Gozdni požari so prizadeli več kot deset evropskih držav, med najbolj prizadetimi pa so bile Italija, Španija in Francija, kjer zaradi novega vročinskega vala in pomanjkanja obilnejših padavin še niso zunaj nevarnosti. Zaradi požarov je bilo evakuiranih na tisoče ljudi, številni med njimi so izgubili svoje domove v ognjenih zubljih.

Sezona gozdnih požarov v sredozemskih državah traja nekje od junija do septembra, po ocenah strokovnjakov pa so zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja vse bolj intenzivni in dolgotrajnejši. Visoke temperature posrkajo vlago iz rastlinja in ga spremenijo v suho gorivo, pravijo strokovnjaki.

Vročinski valovi v Evropi si sledijo eden za drugim

Težavo še povečuje pomanjkanje delovne sile in izseljevanje prebivalcev z nekaterih območij, ki so zato nato podvržena zaraščanju.

Po besedah profesorja gozdarstva na španski univerzi Lleida Victorja Resca de Dipa veliki požari, kot smo jim bili letos priča v Franciji in na Portugalskem na začetku julija, kažejo, kako podnebne spremembe vplivajo na to, da se sezona požarov začenja prej in končuje pozneje. "Današnjih požarov v Sredozemlju ni več mogoče pogasiti ... veliki požari postajajo vedno večji," je bil pesimističen.

Južnoevropske države, kot sta Grčija in Portugalska, se s požari spoprijemata vsako poletje, a z višanjem temperatur se hujši gozdni požari pojavljajo tudi severneje v državah, kot so Nemčija, Slovenija in Češka.

Ker skupni raziskovalni center pri EU-ju zaznava le požare, ki se raztezajo na površini več kot 30 hektarjev, je verjetno skupen obseg požganega ozemlja še večji, saj niso vključeni manjši požari.

V Španiji namerno povzročen požar

Gasilci v Galiciji na severozahodu Španije se ob pomoči več kot 20 letal bojujejo z gozdnim požarom, ki je bil očitno povzročen namerno, so sporočile tamkajšnje oblasti. Požar, ki so ga podžgali močni vetrovi in vročinski val, je uničil že približno 600 hektarjev gozda, vendar pa trenutno ne ogroža naseljenih območij. Kot so še sporočile tamkajšnje oblasti, ogenj za zdaj ne ogroža naseljenih območij.

Požar je izbruhnil v sredo zvečer na več mestih v bližini mesta Verin ob meji s Portugalsko. Španijo je letos prizadelo že 354 požarov v naravi, ki so jih podžgale visoke temperature in huda suša. Te niso prizanesle niti sosednji Portugalski, ki se spoprijema z najhujšo sušo v zadnjem stoletju.

Po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) so ognjeni zublji v Španiji letos uničili skoraj 230.000 hektarjev površin, kar je več kot v kateri koli drugi državi v Evropi. Konec preteklega tedna je Španijo sicer zajel že tretji vročinski val letos. Temperature naj bi se danes na jugu in vzhodu države znova povzpele nad 40 stopinj Celzija.