Predrzno

FOTO: Mahnič Goloba in njegove vegane draži s klobasami

J.V.
21. 12. 2022, 15.10
Posodobljeno: 21. 12. 2022, 15.40
Deli članek:

Kritiki vladi očitajo, da je v novoustanovljenem strateškem svetu za prehrano preveč privržencev vegansta in da v njem ni predstavnikov celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige.

STA
Opozicijski poslanec SDS Žan Mahnič.

Premier Robert Golob je že v svoji volilni kampanji opozarjal na negativne vplive, ki jih ima pridelava hrane na podnebne spremembe, in dejal, da bi morali zmanjšati porabo mesa. Za ozaveščenost mora po njegovem mnenju najprej poskrbeti vlada. 

To zdaj očitno uresničuje z ustanovitvijo strateškega sveta za prehrano, ki naj bi pomagal posodobiti nacionalne prehranske smernice, da bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem in bodo v skladu s podnebnimi zavezami ter cilji trajnostnega razvoja.

Kritiki pa svetu očitajo, da je v njem preveč privržencev vegansta in da v njem ni predstavnikov celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige. V tej maniri je najbrž razumeti tvit opozicijskega poslanca SDS Žana Mahniča, ki premierja draži z mesnimi dobrotami.

"Če predsednik @vladaRS Robert Golob in njegov strateški svet za prehrano potrebujejo pogostitev po sestanku, se z veseljem javim, da jim kakšno prinesem," je zapisal ob priloženi fotografiji.

Oglasili so se tudi člani Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije. Kot pišejo odprtem pismu premierju Golobu, mora usmerjanje k zdravemu prehranjevanju vendarle slediti tudi zdravemu razumu in smernicam prehranske stroke, "zato so vsakršni laični pozivi (in bolj ali manj očitno lobiranje) k omejevanju živinoreje in uživanja mesa, z različnih vidikov gledano, vsaj škodljivo, če ne že kar nevarno početje".

Poudarjajo, da je slovenska živinoreja zaradi naravnih in strukturnih pogojev najpomembnejša kmetijska panoga v državi, pri čemer prevladuje pašna živinoreja, ki je po okoljskih obremenitvah ne gre primerjati z intenzivno živinorejo. Poleg tega je panoga izvozno usmerjena in pomemben dejavnik razvoja slovenskega podeželja in turizma. 

Menijo, da bilo glede na projekcije rasti svetovne populacije do leta 2050 utopično pričakovati, da se bo svet nasitil s hrano rastlinskega izvora. Zato po njihovem mnenju meso je bilo, je in bo eno najpomembnejših živil tako z vidika uravnotežene prehrane kot prehranske varnosti.

Janko Rath
Meso je bilo, je in bo eno najpomembnejših živil tako z vidika uravnotežene prehrane kot prehranske varnosti, poudarjajo člani Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije.

Po turbulentnem letošnjem letu in ob negotovosti glede prihodnjih let slovenski živinorejci in proizvajalci mesa, soočeni s številnimi izzivi zelenega prehoda in v pričakovanju obsežnih zakonodajnih sprememb, pričakujejo podporo vlade v smislu vzpodbujanja razvojnih potencialov, ki jih "preambiciozni okoljski cilji lahko ogrozijo in povzročijo nepopravljivo škodo na področju lastne prehranske varnosti in samozadostnosti"

"Vaše pozive k zmanjševanju uživanja mesa pa razumemo kot očiten konflikt interesov med vlado in slovensko mesno industrijo, ki lovi ravnotežje med družbenim, gospodarskim in okoljskim vidikom trajnostnega razvoja in vam sporočamo, da v naših vrstah ni niti enega razloga za ples," so še zapisali.