Guvernerji držav članic evrskega območja so v četrtek sprejeli novo strategijo denarne politike. Foto: Reuters
Guvernerji držav članic evrskega območja so v četrtek sprejeli novo strategijo denarne politike. Foto: Reuters

"Ključni poudarki strategije so, da na novo operacionaliziramo proces, kako bomo zagotovili osrednji cilj, to je stabilna rast cen v srednjeročnem obdobju," je dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ključne spremembe se tako nanašajo na premik inflacijskega cilja, ki zdaj predstavlja dvoodstotno rast cen v srednjeročnem obdobju, pri čemer je cilj simetričen, kar pomeni, da so enako nezaželena kratkotrajna odstopanja tako navzdol kot navzgor.

Evropska centralna banka (ECB) se je odločila, da bo za doseganje tega cilja uporabila standardne in nestandardne ukrepe. "ECB je pripoznal dejstva, da pri oblikovanju denarne politike uporablja konvencionalne ukrepe, predvsem različne obrestne mere, in nekonvencionalne ukrepe, torej tiste, ki jih je uvedel v času krize. Zdaj bodo vsi ti ukrepi postali del našega rednega instrumentarija," je pojasnil Vasle.

Zadnja revizija opravljena leta 2003

ECB je pregled strategije denarne politike začela na začetku leta 2020. Od zadnje revizije delovanja centralne banke evrskega območja v letu 2003, odkar je ECB meril na inflacijo blizu, a tik pod dvema odstotkoma, so se namreč v svetovnem gospodarstvu zgodile velike strukturne spremembe, ki so spremenile tudi gospodarsko in finančno okolje, v katerem deluje denarna politika.

Tretja sprememba v strategiji denarne politike ECB-ja pa je zavedanje, da so podnebne spremembe vse pomembnejši del našega življenja in posledično naših politik. "To je dejstvo, ki smo ga v naši novi strategiji pripoznali, in skupaj z njo smo pripravili tudi ambiciozen načrt, kako bomo to zeleno agendo upoštevali pri našem delu na področju denarne politike in preostalega ravnanja," je danes povedal guverner.

"Guvernerji smo trdno prepričani, da bomo s pomočjo nove strategije lažje dosegali naš cilj, da bodo spremembe, ki smo jih sprejeli, omogočile, da bomo dosegli dveodstotno inflacijo, torej stabilno rast cen v srednjeročnem obdobju," je še dodal.

ECB: Primarni instrument denarne politike ostaja sklop ključnih obrestnih mer

ECB je ob zvišanju inflacijskega cilja odločil, da bo evropski statistični urad Eurostat pozval, naj v harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin vključi tudi stroške lastništva stanovanjskih nepremičnin, kot so stanarina, elektrika, ogrevanje ipd.

Za oceno izpostavljenosti evrskega sistema tveganju podnebnih sprememb bo prihodnje leto začel izvajati podnebne stresne teste. Preveril bo, kako se tveganja podnebnih sprememb vključujejo v bonitetne ocene, medtem ko ta tveganja že upošteva v svojih postopkih skrbnega pregleda za nakupe obveznic podjetij.

Primarni instrument denarne politike ostaja sklop ključnih obrestnih mer, ECB pa bo še naprej uporabljal tudi druge instrumente, kot so nakupi vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Kot je zagotovil, se bo še naprej odzival na nove izzive in po potrebi razvijal nove instrumente.