V nasprotju s splošnim prepričanjem je oktober na vrtu slikovit mesec. Ne toliko po fotografijah, ki jih lahko v tem času posnamemo na njem, temveč po raznolikosti opravil. Lastnike vrtov čaka ta mesec veliko dela. A po vročem in sušnem, za vrtove izrazito težkem poletju nas je podnebje vrglo v drug ekstrem, z veliko količino padavin in nizkimi temperaturami. Ni si več mogoče zatiskati oči pred vremenskimi skrajnostmi, ki postajajo stalnica, zato se moramo tudi na vrtu organizirati tako, da bomo sezonska opravila postorili v kratkih obdobjih normalnih razmer. To bo laže storiti tistim, ki imajo vrt pri hiši, ne morda kje, kamor se morajo voziti.

Zelenjavni vrt

Po tradiciji je oktober povezan s setvami zimske solate, rukole, če pohitimo, tudi motovilca, sajenjem čebulnic in prekopavanjem gredic, ki jih nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem – pri vseh teh opravilih pa velja pomembno opozorilo. Ničesar od tega ne moremo in smemo početi, ko so tla razmočena od dežja, da se nam zemlja lepi na obutev in orodje. Ne samo, da ni praktično, zelo škoduje mikroorganizmom v tleh, oskrbljenosti tal z zrakom in seveda tudi posevku ali rastlinam. Ne gre drugače, kot da vnaprej bedimo nad vremensko napovedjo in večkrat preverimo stanje tal. In se prilagajamo.

Setve: Oktobra še lahko posejemo motovilec, od razmer, sonca in temperatur pa bo odvisno, kdaj lahko pričakujemo pridelek. Setve v prvi polovici oktobra bomo najbrž pobirali zgodaj spomladi. Sejemo vsaj 2 cm narazen, še bolje v vrstice, da ga bomo spomladi okopali. Seme potrebuje za kalitev svetlobo, zato ga v tla le vtisnemo z grabljami. Motovilec na gredah prezimi nezaščiten. Enako velja za zimsko solato, saj je osnovni namen setev zimskih solat, da rastline v velikosti nekaj listov prezimijo in pozno pozimi s prvimi otoplitvami začnejo delati glavice. Zimske sorte so vegorka, posavka, bistra, zimska rjavka, pariška in nansen. Drugače pa je z rukolo in kitajsko listno zelenjavo iz družine križnic, ki dajo pridelek zelo hitro in jim hlad prija.

Sajenje: Oktobra sadimo čebulček majskega srebrnjaka, ki ga pobiramo že spomladi, pa tudi druge sorte čebule, katerih čebulček je zdaj naprodaj. Vedeti pa moramo, da bo čas za sajenje čebule tudi zgodaj spomladi, le da bomo pridelek pobirali poleti. Za pomlad čebulčka ne kupujemo zdaj. Čebulček za kakovostno čebulo mora biti čim drobnejši, medtem ko pri sajenju česna dajemo prednost čim debelejšim strokom. A česna ne sadimo pred koncem oktobra.

Kaj bo na gredah zdržalo zmrzal: Veliko je verjetnosti, da nas čaka še topla jesen, vseeno pa je dobro vedeti, kaj najprej pobrati z gredic in katere vrtnine zdržijo mraz, če nas proti koncu meseca preseneti daljše obdobje temperatur pod ničlo. Najmanj mraza prenesejo radič štrucar, castelfranco, zgodnejše različice sorte palla rosa in večina endivije. Na začetku zmrzali jih lahko še nekaj časa ščitimo s tuneli, pri čemer pa je pomembno, da jih prekrijemo, ko je zemlja še topla. Brez zaščite prezimijo radiči tržaški solatnik, poznejše različice sorte palla rosa, verona, treviški, solkanski, anivip, monivip, bianca di milano. Do zime nam poleg že omenjenih vrtnin ni treba hiteti s spravilom prezimnega pora, korenja, črne redkve in ohrovtov.

Prekopavanje, gnojenje: Jeseni grobo prekopljemo prazne gredice v dveh primerih − če so tla glinena in težka, da bo mraz grude zdrobil, in če nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem. Tega moramo namreč v zemljo vkopati. V obeh primerih prekopavamo, dokler je še toplo, najpozneje do konca oktobra. S hlevskim gnojem (preperelim, nikoli svežim!) ne gnojimo celega vrta, vsako leto le tretjino, saj lahko to ponovimo le vsako tretje leto. V prihodnjih sezonah seveda upoštevamo pravila kolobarja. In še opozorilo strokovnjakov za vrtnarjenje: ker so lahko vrtnine zaradi suše letos iz tal izčrpale manj hranil kot v normalnih sezonah, gnojimo letos jeseni ali prihodnjo pomlad (takrat s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili) za tretjino manj kot običajno.

Kompostni kup: Dokler je še toplo, premečemo kompostni kup, da bo imel zrak. Idealno je, če med plasti damo nekaj hlevskega gnoja. Če je kompostna masa presuha, jo zalijemo, če je premokra, pa med plasti damo suho listje, suho travo ali nekaj slame. Količino vlage preverimo tako, da jo stisnemo v pest. Če razpade, ko pest razpremo, je presuha, če se drži v kepici, je vlažnost ustrezna, če se iz nje cedi voda, pa premokra. Zdaj je še čas, da razgrajevanje organske mase, za katero skrbijo mikroorganizmi, pospešimo tako, da jo zalijemo z vodo, v kateri smo stopili sladkor, ali s koprivno brozgo (koprive namakamo 14 dni). Kompostni kup za čez zimo prekrijemo s smrečjem ali koruznico.

Sadovnjak

Obiranje sadja: V sadnem vrtu bomo poleg poznih sort jabolk proti koncu meseca obrali kakije in morda tudi kivi. A s pobiranjem letine kivija oktobra pohitimo le ob napovedi zmrzali, saj ta škodi kakovosti, pa tudi obstojnosti plodov v kleti ali hladilniku. V marsikaterem vrtu prav do slane obiramo dvakrat rodne maline, katerih sadeži so jeseni še posebej debeli.

Rez malin: Maline zdaj rodijo na tistih rozgah, ki so iz tal pognale spomladi, zatorej bomo pustili, da bodo drugič rodile zgodaj poleti. Seveda če so poganki zdravi in se niso skupaj s sadeži posušili. V tem primeru jih moramo namreč takoj odrezati in zažgati, saj imajo zelo kužno bolezen malinovo sušico. V vsakem primeru pa do tal porežemo starejše poganjke, ki so odrodili že zgodaj poleti.

Odstranjevanje mumij: V sadovnjaku so zelo kužne tudi mumije, gnijoči sadeži, ki niso odpadli z vej. Ker se čez zimo utegnejo povsem posušiti in na pomlad predstavljati leglo trosov glivičnih bolezni, jih sklatimo z drevesa.

Škropljenje: Če imamo velike težave s kodravostjo breskve in nektarine, v času odpadanja listja škropimo proti breskovi kodravosti.

Sadilne jame za sadno drevje: Oktobra še ne sadimo sadnega drevja na golih koreninah (takšno je naprodaj v specializiranih sadnih drevesnicah), saj mu mora prej odpasti listje, lahko pa že pripravimo sadilne jame in pregledamo, kje bodo naprodaj želene sorte sadnega drevja.

Okrasni vrt

Začnimo pri trati: Če jo želimo zasejati na novo, obnoviti ali dosejati prazna mesta, naredimo to do srede oktobra. Površino je dobro pripraviti dva tedna prej (če tla niso premokra). Spodnja plast tal mora biti odcedna, zgornjih 15 cm pa naj bo tudi rodovitnih (vsebnost organskih snovi, hranil). Oktobra lahko obstoječo trato tudi prezračimo in jo do novembra oskrbimo z gnojilom z višjo vsebnostjo fosforja in kalija, ki ji olajšata prezimitev. Če ne uporabljamo mineralnih gnojil, si namesto njih pripravimo mešanico iz komposta, uležanega hlevskega gnoja in kremenčevega peska.

Sajenje okrasnih čebulnic: Oktobra in vse dokler zemlja ne zmrzne, posadimo spomladi cvetoče čebulnice, kot so narcise, tulipani, hijacinte in njihove sorodnice, zvončki, jarice, žafrani in okrasni luki, holandske ali mrežaste perunike in hrušice … Tudi če jih sadimo v lonce, ki bodo ostali na prostem, morajo ti, da bi zacvetele, biti vsaj nekaj tednov na zimskem mrazu. V zemlji ne sme zastajati voda, posadimo jih dvakrat globlje, kot je visoka čebulica.

Sajenje in delitev trajnic: Oktober je primeren za sajenje novih trajnic, ki jih kupimo kot sadike v lončku, in deljenje obstoječih trajnic na vrtu, ki bi jih radi pomladili ali razmnožili. Z izrazom presajanje označujemo delitev in ponovno sajenje trajnic. Jeseni ne presajamo pozno poleti in jeseni cvetočih trajnic, toplotno občutljivih trav (npr. perjanke) in trajnic, ki izvirajo iz toplejših krajev (npr. sivke in žajblja). Te delimo in sadimo spomladi. Samo jeseni presajamo potonike, telohe, orientalske make, bradate perunike. Druge trajnice lahko presajamo spomladi ali jeseni. Sicer pa trajnice zdaj porežemo le v primeru, da je njihov nadzemni del neuglednega videza ali polomljen, mnoge med njimi so namreč zaradi oblike rasti lepe tudi pozimi, suhe.

Sezonske zasaditve: Od okrasnih zasaditev v posodah ali na gredicah so za čez zimo primerne mačehe, pa tudi vresje, zimzeleni šaši, iskrivke, bršljan, do zime pa bodi zdržale ciklame in krizanteme …

Sajenje listavcev: Za sajenje listnatih dreves ali grmovnic, za katere bomo kupili sadike z golimi koreninami, je pravi čas od sredine oktobra naprej, ko odpade listje. Rastlina brez listov se pripravlja na mirovanje, zato laže prenese presajanje. Ulončene sadike sadimo kadarkoli, kar velja tudi za zimzelena okrasne grmovnice. Sadimo lahko tudi vrtnice.