Luka Volk

 |  Mladina 39  |  Družba

Kako je Mitja Okorn postal hišni režiser oblasti 

Zlata jama

Režiser Mitja Okorn, uspešen v tujini in uspešen doma /

Režiser Mitja Okorn, uspešen v tujini in uspešen doma /
© Borut Peterlin

Potem ko je vladni urad za komuniciranje (Ukom) režiserju Mitji Okornu zaupal izdelavo promocijskega filma ob predsedovanju Slovenije Svetu EU in zanj namenil približno 45 tisoč evrov, je bil Okorn povabljen še k skupnemu projektu Ukoma, ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), namenjenemu promociji cepljenja in ozaveščanju o posledicah koronavirusne bolezni. V sklopu tega je nastal dokumentarni film COVID-19 – Zgodbe prebolevnikov, predvajan konec prejšnjega tedna na TV Slovenija, POP TV, Planet TV in Nova24 TV. Kot zatrjujejo pri Ukomu, naj bi bila Okorn in produkcijska ekipa Squareme 20-minutni film, ki prinaša pomembno sporočilo, naredila »brezplačno«, k temu pa dodala še 25-minutni zakulisni film o snemanju ter štiri informativne filme.

Okorn je v sklopu projekta izdelal dva daljša in šest krajših informativnih filmov o cepljenju, Ukom je za to njemu in Janu Belclu, odgovornemu za montažo, glede na oceno bruto stroška projekta namenil okoli 40 tisoč evrov, celotni produkcijski ekipi Squareme 50 tisoč evrov – v to sta vključena tudi odkup materialnih pravic za posamezno avtorsko delo in dodaten strošek za izdelavo glasbene podlage za film –, dodatnih 6000 evrov pa Łukaszu Targoszu za glasbeni aranžma in produkcijo.

Režiserju se poleg tega nasmiha sodelovanje z Javno agencijo za knjigo (JAK). Kot je v intervjuju za Delo povedal v. d. direktorja JAK Dimitrij Rupel, med pripravami na nastop Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023 pri agenciji načrtujejo, da bodo predstavili Okornov film o slovensko-nemških odnosih in o tem, tako Rupel, kako se je Evropa ravnala po nemških nasvetih. »Leta 1990 je bil ves svet proti temu, da bi bila Slovenija samostojna država, hoteli so ohraniti Jugoslavijo, to razmišljanje se je tudi zaradi tega, kar se je dogajalo v Srbiji in takratni Sovjetski zvezi, spremenilo, sredi leta 1991 se v dokumentih iz Bele hiše že vidi, da Kohl in Genscher govorita, da Jugoslavije ne bo mogoče ohraniti.«

Za dodatna pojasnila o tem, koliko naj bi domnevni projekt stal, ali je bil zanj objavljen javni razpis in za kakšen film gre, smo se obrnili na Anjo Kovač, odgovorno za mednarodno sodelovanje in koordinacijo projekta Frankfurt 2023, a podatkov ni imela. Zato smo se obrnili še na Dimitrija Rupla, vendar nam niti on ni znal povedati kaj več. »Nič konkretnega se še nismo dogovorili. Leto 2023 je še daleč,« je odvrnil. Vprašanja o projektu smo naslovili tudi na Mitjo Okorna, vendar se nanje ni odzval.

Okorn je pred leti odhod v tujino razlagal kot odziv na nepravičen način dodeljevanja javnih sredstev za financiranje slovenskih filmov. Kot je takrat rad poudarjal v intervjujih, naj bi bili za to krivi ostanki komunizma v državi – zato se je odselil na Poljsko. Najmočnejši očitek je namenil kulturni ministrici Majdi Širca, ki naj mu ne bi bila hotela nameniti javnih sredstev za enega izmed njegovih projektov. Tudi za tem naj bi se bila skrivala »socialistična logika«, ki prednost daje slabšim filmom in filmskim ustvarjalcem.

Pod Janševo oblastjo pa je drugače – Okorn postaja njen hišni režiser.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.