Slovenija

Četrti shod za znanost proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti

Ljubljana, 06. 04. 2022 12.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Slovenske raziskovalke in raziskovalci so z novim shodom za znanost pod geslom Proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti opozorili na po njihovem mnenju nepremišljeno ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov, ki ne izpolnjujejo uveljavljenih meril kakovosti.

"Komaj nam je uspelo izposlovati povečanje financiranja, več avtonomije znanosti in nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, že so te pridobitve ogrožene," so zapisali v koaliciji Za znanost in razvoj, ki jo sestavljajo organizacijski odbor Shoda za znanost, Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS in Rektorska konferenca RS.

Organizatorji so na družbenem omrežju Facebook pozvali raziskovalce in ostale, naj se pridružijo shodu in s tem vsi skupaj sporočijo aktualni politiki, da ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov brez izpolnjevanja meril kakovosti izpodjeda strokovnost. A ministrstvo odgovarja, da "je bojazen znanstvenoraziskovalne sfere, da bi nastanek novega javnega raziskovalnega zavoda ogrozil njen obstoječi ali prihodnji materialni položaj povsem odveč, še toliko bolj, ker se bodo v naslednjih letih sredstva za znanost le še povečevala".

Govorniki so bili na shodu kritični do ustanavljanja novih visokošolskih in raziskovalnih zavodov, ki nastajajo kot posledica zgolj političnih odločitev in brez predhodne širše strokovne presoje. Predstavili so tudi svoje zahteve, med drugimi upoštevanje in avtonomijo znanosti, transparentno delitev raziskovalnih sredstev, samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ureditev plačnih nesorazmerij in dvig plač mladih znanstvenic in znanstvenikov ter strokovnih sodelavcev in sodelavk.

Shod sicer podpira tudi Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, ki meni, da je "politično mešetarjenje v znanosti in visokem šolstvu doseglo novo dno po zaslugi avtokratske oblasti". Denar za naložbe v družbo znanja po njihovem prepričanju zdaj odteka v izmišljene in z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte.

Poslanci KUL so vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu, s katerim nameravajo vladajoče stranke novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) iz zasebne preoblikovati v javno fakulteto. S tem zamikajo glasovanje o tem predlogu v DZ.

To je sicer že četrti shod za znanost. S prejšnjimi so namreč opozarjali na slab položaj znanosti in na težave v raziskovalnem delu, predvsem na neurejeno financiranje.

Štromajer: 'Še ena v vrsti škodljivih potez'

Po mnenju nekdanjega državnega sekretarja za visoko šolstvo in znanost ter kandidata SD na državnozborskih volitvah, Jerneja Štromajera, gre za še eno v vrsti škodljivih potez aktualne vlade. "Vse od nastopa trenutne vladne ekipe smo priča napadom na avtonomijo in odličnost znanosti in visokega šolstva," opozarja. 

Vlada je v času epidemije covida-19 v enega od protikoronskih ukrepov (PKP6) vključila člen, po katerem bi Novi univerzi v lasti Petra Jambreka omogočila podaljšanje akreditacije brez preverjanja pogojev, a je Ustavno sodišče razveljavilo ta člen interventnega zakona, ki je na novo urejal pogoje za pridobivanje akreditacij visokošolskih zavodov.

Prav tako je februarja vlada izdala odločbe o razrešitvah in imenovanjih novih vodij treh direktoratov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Novo vodstvo so dobili direktorati za visoko šolstvo, za investicije ter za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Med njimi je s položaja razrešila generalno direktorico direktorata za visoko šolstvo Jano Javornik Skrbinšek. "S tem je visokošolska sfera ostala brez odlične znanstvenice in v tujini priznane visokošolske profesorice, ki je prekratek čas imela priložnost voditi direktorat za visoko šolstvo," opozarja Štromajer.

S poslanskim predlogom in brez vladnega mnenja je bil podržavljen zasebni zavod, katerega bivši dekan je aktualni vladni minister, ki je ostal minister tudi po tem, ko je vlado zapustila stranka, ki ga je predlagala na ministrsko funkcijo, opozarja Štromajer. V mislih ima Zavod Grm Novo mesto in ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška.  

Januarja letos je vlada posegla še v Javno agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS). Vlada je izdala odločbo o imenovanju Mitje Lainščaka za v. d. direktorja agencije. "Namesto znanja in referenc je bil pogoj za položaj verjetno članstvo v točno določeni programski skupini oz. prijateljske povezave političnih odločevalcev glede na regionalni ključ z levega brega Mure ali pred tem še skupno članstvo v upravnem odboru, katerega drugega društva ali združenja," v svojem mnenju opozarja Štromajer.

"Namesto odlične znanosti in resnega strateškega premisleka, kam z omejenimi sredstvi za visoko šolstvo in znanost, naj bi v nekaj dneh dobili še nov javni raziskovalni zavod in novo javno fakulteto, oboje brez resnih analiz potreb ali razvojnega načrta, zgolj z vizijo upravičenosti do javnih sredstev," še opozarja Štromajer.

"Zavedati se moramo, da stanje v slovenski znanosti in visokem šolstvu ni rožnato. Naše visoko šolstvo in znanost ne rabita več drobljenja in parcialnih strankarskih projektov. Potrebujemo javno zavezo k odličnosti in predanosti, da bomo ponudili priložnost mladim raziskovalcem in raziskovalkam na začetku kariere ter mladim doktorjem in doktoricam znanosti," še dodaja Štromajer.

Ministrstvo zavrača kritike

Bojazen znanstvenoraziskovalne sfere, da bi nastanek novega javnega raziskovalnega zavoda ogrozil njen obstoječi ali prihodnji materialni položaj je zato povsem odveč, še toliko bolj, ker se bodo v naslednjih letih sredstva za znanost le še povečevala. Ministrstvo za izobraževanje

So pa iz ministrstva za izobraževanje danes sporočili, da se sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost v mandatu te vlade bistveno povečujejo. "Na področju znanosti se proračunska vlaganja v znanost v letu 2022 povečujejo glede na sprejeti proračun za leto 2022 za 44,3 mio evrov (za 13,7), glede na realizacijo 2021 pa za 66,1 milijona evrov (za 21,8%) in znašajo 368.737.424 evrov. V letu 2023 se bodo sredstva povečala glede na leto 2022 za dodatnih 26,8 milijona evrov (za 7,2%) in bodo znašala 395.549.750 evrov."

Novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev, določa povečevanje sredstev tudi v prihodnosti. "Ciljna vrednost je nameniti 1 odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 % BDP na letni ravni, kar pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 podvojila."

V Sloveniji imamo 16 znanstveno raziskovalnih zavodov, od tega 15 v Ljubljani in le enega v Kopru, zato je politika decentralizacije tudi na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti toliko bolj potrebna, saj bomo le tako aktivirali čim več potencialov in zagotovili pogoje tudi za aplikativne veje raziskav, še navajajo na ministrstvu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (47)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

preprostež
07. 04. 2022 09.51
+1
Sigurno bi dobili sredstva, če bi na vodilno mesto postavili SDS člana.
pravičnež
06. 04. 2022 21.37
+0
Šel sem mimo.Večina je bilo pravokatorjev.Še najmanj je bilo predstavnikov znanosti.
sinhron
06. 04. 2022 19.28
+0
Le močna razvoj in raziskave lahko vodita v hiter razvoj gospodarstva ! Inovacije in izboljšave na vseh ravneh in panogah so garant za uspeh ! Imamo strokovni kapital , ki bi ga morala vsaka vlada dvigniti v višave , mu dati krila , da ustvarja in ne tako , kot ta Janševa , ko je razbila strokovnost do neprepoznavnosti in vse spolitizirala z nameščanjem nekompetentnih ljudi na strokovna mesta .
kuncci1
06. 04. 2022 18.30
+3
Za desničarje je vsa znanost v bibliji… druge znanosti Janša, Hojs, Tonin ne priznavajo!
jank
06. 04. 2022 18.21
+0
Pozdravljam zahtevo poslancev strank KUL, ki so z vložitvijo zahteve po posvetovalnem referendumu onemogočili nastanek SDS univerze v NM, ki bi postala kanal za pridobivanje državnega denarja podanikom te skorumpirane stranke. Poslanci KUL, hvala vam.
ina5785
06. 04. 2022 19.26
-3
jank - ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Gutenberg
06. 04. 2022 17.36
+6
Druga in osma slika: predstavniki starih rdečih preverjenih kadrov. In Štromajer alias umazane živali.
zajebant2
06. 04. 2022 17.23
+4
ćurkl
06. 04. 2022 17.01
-2
Manj ko je prisotna znanost, več je prostora za pravljice. Živelo noriško kraljestvo!
krneki_123
06. 04. 2022 17.15
-2
Da nisi ti eden od raziskovalcev iz mirovnega inštituta? Poglejte si njihovo zasedbo in koliko prejmejo od države. Glavni podporniki petkovih kolesarjev.
Jožajoža
06. 04. 2022 16.25
-13
Cilj njene vojske v Ukrajini po navedbah ruskih oblasti ni zasedba Ukrajine, pač pa uničevanje vojne tehnike ukrajinske vojske in bataljonov nacifašisto
SlobodaNE
06. 04. 2022 17.58
+3
HeavyDxxx
06. 04. 2022 16.18
+5
"za znanost" ...kao. Da so se zbrali na predvolilni čas je zgolj slučaj. Itak.
LionSi
06. 04. 2022 18.43
-2
Ne razumem sploh za kaj se gre očitno. Ravno toliko slučaj kot vlada pred volitvami ustanavlja Janševe inštitute
marker1
06. 04. 2022 16.13
+8
Protestniki pa iz FDV, FOV in FF. To ti je znanost.
Castrum
06. 04. 2022 16.06
+3
Merilo za ocenjevanje kvalitete univerz po šangajski metodi, močno upošteva kaj v karieri dosežejo diplomanti univerze, kje se zaposlijo, močan adut je koliko tujih študentov se želi vpisati na univerzo, seveda število strokovnih publikacij, ipd ....Koliko od tega ima UNILJ? Glede na položaj na lestvici, je bolj švoh.....
Castrum
06. 04. 2022 16.08
+7
Ali so diplomanti ekonomskega faksa zaposljivi v glavnem v državnih podjetjih ali pa so iskani v mednarodnih finančnih inštitucijah, bankah je seveda bistvena razlika.
pekoči paradižnik
06. 04. 2022 16.04
-3
Smrt janšizmu,... svoboda narodu in znanosti!
Zaphod
06. 04. 2022 16.01
+2
Slovenija je večja od Rusije, vsaj tako bi nepoučeni lahko razumel argument, da rabimo Univerzo v vsakem malce večjem mestu (itak pa so vsa naša mesta v bistvu velike vasi). Da je večina znanstveno raziskovalnih zavodov v Ljubljani, je še najbolj posledica centralnega geografskega položaja. Očitno SDS kadru ni dovolj, da lahko (polpismeni) pripadniki sekte naredijo doktorat na Jambrekovi univerzi - edino še v Prištini bi ga lahko ...
Castrum
06. 04. 2022 15.59
+7
Vsekakor pa DECENTRALIZACIJA JE NUJNA!
Castrum
06. 04. 2022 15.59
+5
V glavnem so na slikah isti, kot ob petkih na biciklih in ob biciklih. Nič novega....... Sicer pa si je Janša sam kriv, ker gre s tem v DZ par tednov pred volitvami. Dejansko jih je Janša aktiviral.
Mickay
06. 04. 2022 15.55
+5
Spet levi paraziti, spet in spet..nihče jih ni pooblastil za karkoli, lohka nastopajo samo v svojem imenu..peščice lenuhov kar so in nič drugega kotto.
Jožajoža
06. 04. 2022 15.52
-5
Sa narod jih bo izplaknil.janšistr.naroda se bojijo.
bonkintos
06. 04. 2022 15.45
+1
Koritarski prisesanci se nahajajo samo v Ljubljani ...ZGLEDA DA JE ZNANOST ZA NEDELO SAMO LJUBLJANA.
crni jezdec
06. 04. 2022 15.43
-1
kremplovje sdsovskov se mora se v parih dnevih nakrasti kokr se se da 😎