K soočenju velesil na severu prispeva več dejavnikov. Prvi so podnebne spremembe, ki povzročajo tajanje arktičnega ledu, drugi pa zaostritev geopolitičnih razmer, predvsem seveda vojna v Ukrajini in posledična izolacija Rusije.

Nove razmere terjajo nove pristope in očitno lahko kmalu pride do boja za prevlado nad neprijaznimi in zelo redko poseljenimi območji na skrajnem severu Zemlje.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v četrtek obiskal Kanado, kjer si je v družbi kanadskega premierja Justina Trudeaja ogledal Cambridge Bay znotraj polarnega kroga.

"Skrajni sever je zelo pomemben za Kanado in za Nato v celoti. Rusija je okrepila svoje sile na tem delu sveta, obnovila zapuščene sovjetske vojaške postojanke, severna območja pa izkorišča tudi za preizkušanje najnovejšega orožja," je povedal v kraju Cold Lake v pokrajini Alberta.

Zaradi segrevanja ozračja se vse hitreje taja tudi arktični led, kar omogoča plovnost nekaterih območij daleč v zimski čas, odpira pa tudi nove plovne poti. Severnoatlantsko zavezništvo namerava zaščititi interese, ki jih nosi že v imenu.

Sedem arktičnih držav članic Nata

"Ko se bosta zavezništvu pridružili Finska in Švedska, bo od osmih arktičnih držav sedem članic Nata, pravi Stoltenberg. Zato je skrajni sever za našo varnost strateškega pomena. Najkrajša pot do Severne Amerike za ruske rakete in bombnike gre čez severni tečaj," je še poudaril.

Tudi zaradi tega so ZDA že napovedale imenovanje veleposlanika za Arktiko, v igro pa se vključuje tudi Kitajska, ki se je označila za državo v bližini Arktike in po besedah Stoltenberga z Rusijo sklenila arktično strateško partnerstvo.

Rusija: Zaščitili bomo svoje interese

Stoltenbergovo izjavo o povečanju prisotnosti Nata na Arktiki je medtem obsodil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in opozoril, da Zahod s tem zgolj nadaljuje politiko konfrontacije z Rusijo. Pri tem je še poudaril, da bo Rusija na ustrezen način zaščitila svoje interese, tako varnostne kot gospodarske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.