DL: Iskra Pio - Kader vzgajajo tudi sami

14.12.2023 | 14:40

S podelitve priznanja GZDBK za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri za leto 2022 - Z leve: direktor GZDBK Tomaž Kordiš, dr. Boris Bukovec, predsednik GZDBK Marko Gorjup, direktor podjetja Iskra Pio Andraž Rumpret in predsednica ocenjevalne komisije Mojca Novak (Foto: M. Ž.)

S kadrovsko in štipendijsko politiko zagotavljajo najboljši kader – Za medgeneracijsko sodelovanje med zaposlenimi lani prejeli priznanje mega navdih – Širijo proizvodne prostore

Iskra Pio je že vrsto let eno najuspešnejših šentjernejskih podjetij. Je prejemnica številnih priznanj Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) ter nacionalnih priznanj GZS za inovacije, dvakratna nosilka priznanja gazela za hitro rastoče podjetje v regiji, lani je prejela tudi priznanje mega navdih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dobro prakso medgeneracijskega sodelovanja med zaposlenimi, nedavno pa še priznanje GZDBK za vzoren primer ravnanja s človeškimi viri za leto 2022.

»Brez dobrih sodelavcev je podjetje zelo težko uspešno. Treba je skrbeti, da se zaposleni v podjetju dobro počutijo in da v njem vidijo bodočnost. Je pa res, da je vedno dovolj prostora za izboljšave, in temu se moraš prilagajati,« poudarja Andraž Rumpret, ki podjetje vodi od njegove ustanovitve leta 1991 po stečaju tedanjih Uporov. Osnovna dejavnost podjetja je projektiranje in izdelava opreme za čisto in čistilno tehnologijo, dodatni program pa sta validiranje prostorov in proizvodnja aluminijastega stavbnega pohištva. Začeli so z 18 zaposlenimi, danes jih imajo 153, ki prihajajo iz širše Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Med njimi je več kot 40 razvojnih inženirjev, saj imajo v podjetju tudi razvojni oddelek, v katerem se ukvarjajo s projektiranjem opreme, razvijajo strojni del proizvodnje, konstruirajo stroje in naprave ter jih tudi tehnološko obdelajo. »Naša tržna niša je, da rešujemo težave za svoje stranke,« razloži Rumpret.

Njihovi naročniki tehnološko zahtevnih izdelkov so farmacevtka in biotehnična podjetja, medicinske ustanove ter raziskovalni inštituti doma in v tujini. »Na domačem trgu dobro sodelujemo z družbo Krka in skupino Novartis, s katero veliko delamo tudi v tujini. Izvoz povprečno sestavlja več kot 50 odstotkov naše proizvodnje, katero leto tudi več, odvisno od tega, kje imamo večje projekte,« pove direktor. Februarja letos je podjetje uspešno končalo postopek registracije blagovne znamke Pio, s čimer bo lahko svoje izdelke za kupce na evropskem in svetovnih trgih razvijalo in tržilo pod svojo zaščiteno blagovno znamko. Ta se je pridružila blagovni znamki Pio Flash, pri kateri gre za linijo izdelkov za dezinfekcijo in dekontaminacijo. Trenutno širijo proizvodne prostore na obstoječi lokaciji, povečali jih bodo za 1.500 kvadratnih metrov, naložba pa je skupaj z delovnimi stroji in opremo vredna okoli 2,5 milijona evrov.

SODELOVANJE Z IN MED ZAPOSLENIMI

Kot rečeno, se v Iskri Pio dobro zavedajo, da uspešnost podjetja temelji na zaposlenih. »Trudimo se, da tudi sami vzgajamo kader, zato že vrsto let dobro sodelujemo s srednjimi šolami in fakultetami. Pri nas dijaki lahko opravljajo obvezno prakso, vsako leto imamo po nekaj štipendistov med študenti, študente tudi spodbujamo, da so njihova diplomska ali magistrska dela s področja našega dela. S tem mladi prenašajo sveže znanje s fakultet na starejše, ti pa jim na drugi strani predajajo svoje izkušnje,« o medgeneracijskem sodelovanju, ki je tudi sicer dobro razvito med zaposlenimi, pove Rumpret.

Ob tem poudari še pomen neformalnega druženja med zaposlenimi in njihovimi družinami. »Mislim, da je dobro, da so tudi drugače povezani. Tako imamo dejavno športno društvo, v katerem med drugim prirejajo izlete in pohode. Vesel sem, kadar se jih udeležijo tudi družinski člani zaposlenih, da se spoznamo in vzpostavimo odnos na neki drugi ravni. Potem tudi lažje razumejo, kadar pričakujemo od sodelavcev, da morda kdaj podaljšajo delovni čas ali celo pridejo v soboto ali nedeljo, če je kaj nujnega,« meni Andraž Rumpret. Podjetje je povezano tudi z lokalnim okoljem in pri delovanju podpira domača društva. »Bodimo veseli, da jih imamo. Vlagajo veliko dela, zakaj jim pri tem ne bi malo pomagali,« še doda.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič