Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Stojan Pelko, so sodelovali bivši predsednik države Danilo Türk, nekdanji minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, nekdanja veleposlanica v Nemčiji in Švici Marta Kos, veleposlanica in nekdanja državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina in profesor na Ekonomski fakulteti Jože P. Damijan.
Enotno so ostro obsodili rusko agresijo, za katero menijo, da krši tako mednarodno pravo kot ustanovno listino Združenih narodov. V luči geostrateških premikov v Evropi je Türk spomnil na očeta moderne geopolitike Halforda Mackinderja, ki je že leta 1904 center vseh geopolitičnih silnic videl v vzhodni Evropi.
"Vidimo lahko, da se zgodovina ponavlja, saj je tudi v našem času center napetosti v tej regiji," je dejal in opozoril na obstoj različnih percepcij varnosti, pri čemer je dejal, da smo v Evropi doslej živeli v prepričanju, da širjenje Nata pomeni tudi širjenje varnosti, kar pa Rusija doživlja popolnoma drugače.
Kot zanimivost je izpostavil vstop Kitajske v razpravo o Ukrajini, ki je že izjavila, da se zavzema za trajno in vzdržno konstrukcijo varnosti v Evropi. To pa pomeni, da takšne varnosti v Evropi ni, in to, da si jo Kitajska prizadeva vzpostaviti, kaže na vzpostavitev nove geopolitične realnosti, ki s tremi velesilami ZDA, Rusijo in Kitajsko, zavzema podobo trikotnika, je dejal.
Sogovorci so vojno v Ukrajini označili za točko preloma za EU, Žbogar pa je stopil korak dlje in dogajanje v Ukrajini opisal kot 11. september za Evropo. "Tako kot je 9/11 zamajal temelje demokracije ZDA, je Ukrajina zamajala temelje varnosti v Evropi. Evropa uporablja vedno bolj militaristično retoriko, ne govorimo več o zelenem prehodu in digitalizaciji temveč zgolj o dogajanju v Ukrajini," je opozoril.
Na vprašanje, kakšen vpliv bodo imele sankcije na potek vojne, je Damijan odgovoril, da čeprav bo Rusija dolgoročno prizadeta zaradi sankcij, se moramo zavedati, da sankcije same ne bodo zaustavile ruske agresije. "Sankcije so dolgoročne, njihov glavni plačnik pa bo Evropa," je dejal in pozval k večji proaktivnosti Evrope pri reševanju konflikta.
Dodal je tudi, da za Ukrajino ni ključno članstvo v zvezi Nato, ampak članstvo v EU. "Cilj v pogajanjih bi moral biti nevtralnost Ukrajine, ki bi posledično lahko vzpostavila partnerstva tako z zahodom kot vzhodom," je poudaril.
Podobno mnenje o vplivu sankcije je imel tudi Žbogar, ki se mu sankcije zdijo simbolične za izkazovanje moči zahoda. "Ne pričakujem, da bo vojna hitro končana, sankcije pa nikoli niso bile dovolj pri zaustavitvi takšnih konfliktov," je dejal.
V diskusiji so bili sogovorci do EU, ki da kot sicer uspešen mirovni projekt ni uspela razširiti območja miru na celoten kontinent. Opozorili so predvsem na njeno širitveno politiko, ki je postala ena od osrednjih tem ukrajinskega konflikta. EU naj bi namreč nameravala v kratkem ponuditi status kandidatke Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Pri tem pa so sogovorci opozorili na izgubljen pomen pristopnih pogojev.
Pomena geopolitičnih sprememb v Evropi za Slovenijo sta se dotaknili Benčina in Kosova, ki sta v prvi vrsti izpostavili krizo diplomacije v državi in nepripravljenost na prihajajočo energetsko krizo.
"Diplomacija je spretnost, ki naredi državo veliko ali majhno neodvisno od števila prebivalcev, ki jih ta ima," je dejala Kosova in pri tem kritizirala zunanjo politiko Slovenije, ki se po njenih besedah sramoti s tem, ko čestita bivšemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu za zmago na volitvah ter s čestitkami nemškim krščanskim demokratom, ki so na volitvah prav tako izgubili.