Janez Janko Kodila, ki je na čelu družinskega podjetja, ustanovljenega leta 1992, predstavnik že tretje generacije, pravi, da papir prenese marsikaj, zato je pri napovedovanju poslovnih kazalnikov previden. Čisti poslovni prihodki podjetja so v letu 2021 glede na 2019 sicer zrasli in dosegli dobrih 5,9 milijona evrov ali 3,4 odstotka več kot dve leti poprej, je pa v istem primerjalnem obdobju nekoliko manjši čisti dobiček. Ob dobrih 240 tisoč evrov lani je direktor Kodila skromen v napovedih za letos, ko predvideva dobrih 108 tisoč evrov čistega dobička, torej polovico manj. Zakaj ta previdnost, je eno od prvih vprašanj v pogovoru za Agrobiznis.
»Veste, raje dajem malo skromnejše napovedi in upam na najboljše. Na koncu smo vsi prijetno presenečeni, kajti časi so zelo nepredvidljivi. Malo skepticizma z odmerkom prikritega optimizma tako ne škodi.
Dvige stroškov občutimo na vseh segmentih, od mesa kot naše osnovne surovine do embalaže, energije, ki je precej porabimo pri toplotni obdelavi mesa; vse to, tudi plače, vpliva na našo previdnost pri napovedovanju prihodnosti,« pojasni Kodila. Ko omeni plače, pojasni, da nima v mislih zajamčene, temveč dostojne plače za zaposlene, ki se vsako leto malo dvigne glede na rezultate EBIT marže.
Premijski izdelki prinašajo višjo dodano vrednost
Pri Kodili so usmerjeni v izdelke višjega premijskega kakovostnega razreda, ki so zato tudi nekoliko dražji. Pri tem omeni zorjeno govedino in tudi linijo mesnih izdelkov iz vrhunskih surovin različnih vrst svinjskega mesa. Generično meso za široko porabo ni njihova strategija. Kakovost, preglednost poslovanja in standardi – na te tri čarobne besede prisega direktor Janez Kodila.
Pravi, da so njihove proizvodne zmogljivosti omejene in ne želijo povečevati obsega proizvodnje, temveč si prizadevajo za izdelke višje kakovosti, torej z več dodane vrednosti, ampak za manjši segment kupcev. Tudi zato vlagajo več v partnersko rejo (ta hip imajo 11 rejcev, s katerimi sodelujejo, od tega je osem slovenskih, po eden pa iz sosednjih Hrvaške, Madžarske in Avstrije).
»Svojim partnerskim rejcem zagotavljamo stoodstotni odkup, in to po ceni, ki je višja od borzne cene za odkup mesa,« poudari Janez Kodila.
Več vrst prašičev, več različnih okusov
Tako kot poznamo pri sirih in vinih več različnih sort, to velja tudi pri svinjskem mesu, čeprav je zavedanja o tem morda med ljudmi manj. In tako kot želijo v radiju 200 kilometrov okrepiti prepoznavnost lastne blagovne znamke vse do milijonskih sosednjih mest, kot so Dunaj, Budimpešta in Zagreb, prisegajo tudi na dvosmerno komunikacijo pri nabavi surovin.
»Če želimo biti na teh trgih navzoči s svojimi izdelki, je prav, da sodelujemo tudi pri nabavi zelo kakovostnega svinjskega mesa na teh trgih. Svojim kupcem želimo konec koncev ponuditi različne okuse, ki jih imajo slovenski krškopoljci, slavonske svinje ali madžarske čistokrvne mangalice.
Vsak od naštetih ima svojevrstno jakost okusa, različno barvo mesa in kupcu dajemo priložnost, da v naših izdelkih prepozna in primerja te različne odtenke v ponudbi,« pojasni Kodila.
Kratke dobavne verige so zakon
Gre za prodajni model podjetja Kodila s sedežem v Murski Soboti – središču Prekmurja, ki po besedah sogovornika v zadnjem desetletju postaja središčna os vplivov in obiskovalcev z Dunaja, iz Zagreba, Benetk, Budimpešte. Skratka, vse poti iz urbanih središč vodijo k oddihu in kulinaričnim doživetjem, ki jih ob pobegu konec tedna lahko ponudi ta regija.
»Pa ne le Pomurje, v mislih imam tudi madžarsko Blatno jezero, hrvaško Medžimurje … sem prihaja nova generacija mlajših gostov, ki jih včasih v šali poimenujem 'hiking-biking', skratka, gre za mlade, dinamične ljudi, željne gibanja, narave in tudi dobre hrane ter vina.
K temu vsemu spada tudi slogan Razmišljaj lokalno, deluj globalno, ki mu sledimo v Kodili. Gre za to, da delamo v lokalnem okolju, kamor privabimo goste, jim predstavimo izdelke, koristne informacije ter jim za tem omogočimo nakup po koncu obiska tudi preko spletne trgovine,« pojasni prvi človek družinskega podjetja Kodila.
Ključno prednost usmeritve na omenjeno območje Kodila prepozna v kratkih dobavnih verigah na eni strani ter tudi v sami dostopnosti za kupce, kar se oddaljenosti tiče, na drugi strani. »Veste, v globalnem prehranskem svetu omenjena razdalja tako za dobavitelja kakovostne surovine kot gosta, ki išče premijski izdelek višje kakovosti, ne pomeni težave.«
Na japonskem trgu tečejo na dolge proge
Podjetje posluje danes na šestih trgih, med temi je tudi japonski. Pred devetimi leti se je takratni častni konzul Slovenije za Japonsko Jukio Mori navdušil nad izdelki Kodile in postal pravcati ambasador izdelkov te blagovne znamke.
Pomagal je, da so pristojni organi obeh držav podpisali sporazum o prodaji mesnih izdelkov na Japonskem. »Pred tem takšnega sporazuma ni bilo; niti v nekdanji Jugoslaviji namreč na japonski trg nismo izvažali mesnih izdelkov iz Slovenije,« pojasni Janez Kodila. Pove tudi, da Mori danes sicer ni več konzul, je pa še vedno navdušen zagovornik njihovih izdelkov.
Na Japonskem prodajajo prekmursko šunko kot zaščiteno blagovno znamko in so v tem smislu tudi promotorji slovenske kulinarike. »Vedeti je treba, da delež tega izvoza v celotnem izvozu podjetja pomeni 0,01 odstotka, torej ta hip še ne moremo govoriti o neki tržni logiki, čeprav smo v prodor na ta trg vložili že precej denarja.
Ampak z vstopom na japonski trg smo dobili neprecenljivo referenco, ki se kaže predvsem v večji kredibilnosti ob našem nastopu na evropskih trgih. Obstaja namreč nepisano pravilo: če si dober za japonski trg, potem si resnično dober.« Po besedah direktorja so prav pred kratkim dobili že nova povpraševanja z japonskega trga, kar kaže, da bi lahko povečali prodajo. Gotovo pa je po njegovih besedah japonski trg zgodba, ki obeta in ima dolgoročni potencial.
