Starih oblačil nihče več ne potrebuje
Ob prehodu v toplejšo polovico leta in po pospravljanju omar veliko odvečnih oblačil konča v zabojnikih za zbiranje tekstila oziroma se njihovi lastniki sprašujejo, komu bi jih podarili. Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenije in društvo za sonaraven razvoj Focus odštevajo dneve do 23. aprila, ko bodo glasneje opozorili na pomen ponovne uporabe oblačil. Ta rešuje tako hiperprodukcijo in hiperpotrošnjo kot tudi hiperodlaganje.
V spodnji etaži Emporiuma v ljubljanskem BTC Cityju je včeraj zaživel ukrajinski dobrodelni center Chervona Kalyna, ki so ga za materialno pomoč beguncem iz Ukrajine odprli v sodelovanju z ukrajinskim veleposlaništvom v Sloveniji, vodi pa ga Slovenska karitas.
Toda kot je povedala njihova predstavnica Mojca Kepic, za ukrajinske begunce od tekstila sprejemajo le še novo posteljnino (za otroke tudi šolske potrebščine, igrače, predvsem legokocke, družabne igre in športne pripomočke, kot so žoge, skiroji in rolke). Sicer pa vse, ki bi radi podarili oblačila, najprej usmerijo na centre oziroma skladišča Karitas, da preverijo, kaj trenutno sploh sprejemajo. Po podatkih iz poročil župnijskih karitas jih oblačila zbira več kot 170.
»Ker so skladišča zelo omejena, praviloma zbiramo le sezonska oblačila, v tem času denimo vetrovke in športne copate, pomembno pa je predvsem, da so za vsakdanjo rabo, za šolo in službo, za na avtobus ter da so v koraku s časom. Ne zbiramo suknjičev, posebnih oblek, plaščev ali starejših stvari po pokojnikih, ki jih darovalci tudi sami ne bi več oblekli. Oblačila morajo biti cela, zložena in oprana. Veliko povpraševanje je po brisačah, posteljnini in podobnem,« je povzela sogovornica. Celotna Karitas sicer na leto razdeli nekaj več kot 175 ton oblačil.
Vsak od nas v povprečju zavrže 12 kilogramov oblačil na leto, delež prodanih oblačil iz druge roke je manj kot odstoten, oblačil množično ne zbirajo niti dobrodelne organizacije, prav tako jih ne potrebujejo ukrajinski begunci.
Tudi na ljubljanskem območnem združenju Rdečega križa trenutno zbirajo tekstil in obutev samo v manjših količinah, saj jim skladiščenje povzroča težave. »Vendar nekaterih kosov ves čas primanjkuje, običajno so to športni copati in prehodne jakne, to je tudi tisto, kar najbolj potrebujejo ukrajinske begunke z otroki. Enako je bilo ob begunskem valu leta 2015 in 2016, le da smo takrat potrebovali moške številke, zdaj pa predvsem ženske,« je povzela njihova strokovna sodelavka Špela Kenda.
Približno polovica prejetih oblačil je navadno primerna za humanitarno pomoč, polovico morajo zavreči. So pa v njihovem humanitarnem centru z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na okolje in podaljševanja življenjske dobe oblačil razvili program Izmenjevalnica, v okviru katerega obiskovalcem na dogodkih ponudijo predvsem vintidž in retro oblačila, ki jih prejemniki niso izbrali. Ti pa jih izmenjajo za prehranske izdelke ali izdelke za higieno. Pred epidemijo so razdelili od 35.000 do 39.000 kilogramov oblačil na leto, nato polovico leta 2020 in skoraj celo lansko leto donacij niso mogli sprejemali. So pa skrbeli za tolikšno zalogo, da so se lahko odzvali na nujne potrebe ljudi in težje socialne stiske, je še povedala sogovornica.
Na Slovenski filantropiji oblačil prav zaradi pomanjkanja prostora nikoli niso zbirali množično, zgolj ciljano, v zadnjih letih predvsem sezonska oblačila in obutev za moške. »Smo pa z začetkom ukrajinske vojne začeli zbirati tudi oblačila in jih v zelo kratkem času zbrali za kombi in pol, toda od tega smo jih en kombi odpeljali samo še na odpad. Bila so strgana, umazana, plesniva, zastarela, od pokojnikov,« je povedala Jasna Rajnar Petrović. Trenutno jim najbolj primanjkuje higienskih potrebščin in kozmetike, sicer pa vsem, ki bi radi pomagali, sporočajo, naj spremljajo objave na spletni strani Slovenske filantropije in njihovih družbenih profilih, kjer sproti objavljajo, kaj potrebujejo in za koga.
Samo Humana 16.000 ton
Medtem pa se količina zavrženih oblačil tudi pri nas iz leta v leto povečuje, zgovorno pričajo že podatki Humane Slovenija. Leta 2004 so jih zbrali 229 ton, deset let pozneje več kot petkrat več (1272 ton) in lani enajstkrat več (2577 ton) kot sedemnajst let pred tem, na kratko, samo v zadnjem desetletju 16.000 ton.
»V primerjavi z drugimi državami EU, kjer ima Humana enote, smo Slovenci prav v vrhu po oddanih količinah na zabojnik, toda to verjetno lahko pripišemo razmeroma slabi pokritosti z zabojniki za zbiranje tekstila na prebivalca. Zbrane količine se povečajo spomladi in jeseni, ko menjamo garderobo, a je zadnje leto to nihanje manj izrazito, morda zaradi vse bolj neizrazitih letnih časov,« je povedala vodja Humane Slovenija Saška Susman. In kaj se nato zgodi z odloženimi oblačili? Marsikdo predvideva, da uporabna končajo v kateri od njihovih prodajaln rabljenih oblačil, ki so jih od septembra lani odprli v Ljubljani, Domžalah in Celju, konec prihodnjega meseca jo bodo še v Kranju, a kot pravi sogovornica, oblačila na njihovih policah in obešalnikih prihajajo iz različnih sortirnih centrov po Evropi in torej k nam pripotujejo od drugod.
Od leta 2000 se je svetovna proizvodnja oblačil podvojila, kupujemo 60 odstotkov več oblačil kot pred petnajstimi leti. Evropska komisija je v okviru politike krožnega gospodarstva pred kratkim pozvala h koncu hitre mode do leta 2030 oziroma napovedala vpeljavo novih pravil.
Petsto Humaninih zabojnikov po Sloveniji redno praznijo najmanj enkrat na teden, na bolj obremenjenih lokacijah pa tudi trikrat na teden. Zbrana oblačila nato odpeljejo v skladišči v Črnučah v Ljubljani in na Ptuju. »Od tam jih pošljemo v sortiranje znotraj in zunaj EU. Večinoma gredo v nadaljnjo uporabo v tako imenovane second hand trgovine, takšnega je 67 odstotkov zbranega tekstila, 23 odstotkov ga je primernega za recikliranje, ki je prilagojeno lokalnim možnostim. Naravna vlakna, kot sta bombaž in volna, so namenjena proizvodnji novih izdelkov, polnilom za odeje, vzglavnike, poškodovane majice, brisače in podobno gredo v razrez za industrijske krpe. Rešitev je veliko, vendar še vedno premalo, da bi lahko bili kot družba zadovoljni. Deset odstotkov je odpadnega tekstila in gre tudi v sežig,« je nadaljnjo pot odloženih oblačil opisala sogovornica. Poudarila je še, da se trudijo podaljšati življenjsko dobo oblačil, z odprtjem sortirnega centra prihodnje leto bo Humana Slovenija sklenila trajnostno naravnano krožno gospodarjenje z uporabnim tekstilom.
Od odprtja njihove prve trgovine z rabljenimi oblačili na Stritarjevi v Ljubljani pred pol leta vendarle opažajo tudi konstantno rast v prodaji oblačil. V njihovih trgovinah se celotna ponudba osveži oziroma zamenja vsakih šest tednov. Kaj pa kosi, ki se ne prodajo? »Ti gredo v nadaljnje sortiranje, nato se znova odloči, kam z njimi.« Kot opažajo, je pri prodaji rabljenih oblačil, ki so tudi pri nas vse bolj priljubljena, še veliko prostora za rast.
Prihodnjo soboto bo potekal drugi dan v rabljenih oblačilih, zato nevladne organizacije pozivajo vse, da takrat oblečejo rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudijo tudi bližnje.
Vsak teden 15 milijonov kosov
Ne samo zbirni centri rabljenega tekstila v razvitem delu sveta, pod težo rabljenih oblačil zahodnjakov se dušijo tudi skladišča držav v razvoju in predvsem njihovo naravno okolje, zelo nazorno prikazujejo dokumentarni prispevki, objavljeni na portalih svetovnih medijev in okoljskih organizacij. Po poročanju portala avstralske nacionalne televizije ABC samo v glavno mesto Gane, Akro, kjer sicer cveti trgovina z rabljenimi oblačili, vsak teden pripotuje 15 milijonov kosov rabljenih oblačil iz Evrope, Severne Amerike in Avstralije, ki jih tam zbirajo dobrodelne organizacije. A jih je kar 40 odstotkov tako slabe kakovosti, da jih že ob prihodu zavržejo.
Po podatkih evropske agencije za okolje je imela poraba tekstila v Evropi leta 2020 v povprečju četrti največji vpliv na okolje in podnebne spremembe z vidika življenjskega cikla. Ta potrošnja je imela tudi tretji največji vpliv na rabo vode in zemljišč ter peti največji vpliv na rabo surovin in izpuste toplogrednih plinov. Skoraj tri četrtine oblačil in tekstilnih dodatkov za dom, ki jih kupimo na trgih EU, uvozimo od drugod.
