Domača scena

Sanjski David z vrtnicami in ples plodnosti na Ptuju

Ptuj, 13. 02. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Tina Hacler
Komentarji
9

Ko je stopil v gostilno, so se vse glave obrnile proti njemu. Lepo urejen in visokorasel, v rokah je nosil velikanski šopek rdečih vrtnic. Dekleta so mu skočila v objem in padla na kolena. Ne, ni šlo za prizor iz nove sezone Sanjskega moškega, ampak za eno izmed domiselnih mask, ki so preplavile slovensko pustno prestolnico. S tem, da se na Ptuju ljudje pravzaprav šele dobro ogrevajo, kurenti pa se v "plesu plodnosti" že divje vrtijo v najbolj nori čas v letu.

25-letni David iz Gorišnice je spremljal naš priljubljeni resničnostni šov tako lani kot letos, čeprav so se mu letošnje punce zdele bolj simpatične, pravi. V petek pa ga je prešinilo, da bi bil Sanjski moški lahko tudi odličen pustni lik. Še enkrat si je ogledal sliko Blaža Kričeja Režka, oblekel smoking in si nadel metuljčka, nato pa se podal še v lokalno cvetličarno. Pokupil je vse sveže vrtnice, ki so jih imeli, za ducat je odštel 40 evrov, in se zvečer odpravil ven.  

David, obkrožen z lepimi dekleti
David, obkrožen z lepimi dekleti FOTO: 24ur.com

Če se zavedanje, da je najbolj nori čas v letu tik pred vrati, po večini Slovenije za zdaj meri le po okrepljeni ponudbi krofov in pustnih oprav na policah trgovin, se je v najstarejšem slovenskem mestu to že prelilo na ulice in plesišča. Na Ptuju se ne šemijo le na pustno soboto in pustni torek, tam je nekaj povsem običajnega, če to počneš že ves februar od svečnice naprej.

Ceremonija vrtnic
Ceremonija vrtnic FOTO: 24ur.com

David je tako v eni izmed ptujskih gostiln med drugim naletel na meniha, vojaka in kavbojko, pred njim sta pokleknili junakinji filma Top Gun, objele so ga dame, ki so na glamurozen način obudile spomin na divja leta prejšnjega stoletja.

Toda vrtnic ni kar tako razsipal naokrog, hranil jih je za posebno ceremonijo, kot se za njegov pustni lik v skladu s scenarijem naše oddaje seveda tudi spodobi.

Naslednja postaja je bila namreč bližnja karnevalska dvorana, kjer se je ob zvokih Dražena Zečiča in Mambo Kingsov že zabavalo na stotine našemljenih obiskovalcev.

Da, prav tista dvorana, ki je konec januarja tako razburila del slovenske javnosti zaradi napovedanega koncerta Cece. Ptujčani še zdaj zmajujejo z glavo zaradi negativne reklame o (ne)primernosti izbora izvajalke, ki so je bili takrat deležni, čeprav srbska pevka niti ni bila del uradnega Kurentovanja. Koncert je nazadnje uspel, Ceca pa je podrla rekord v številu obiskovalcev v razprodani dvorani Campus Sava Ptuj.  

Nova 'komanda' v mestu

Uradno se je Kurentovanje začelo to soboto. Po mostu čez Dravo so hiteli obiskovalci, da bi si zagotovili čim boljše mesto ob ograji, ki se je vila po mestnem središču.

Na Ptuj
Na Ptuj FOTO: 24ur.com

 Ob 11. uri se je namreč začenjala etnopovorka, defile tradicije. Najprej je ptujska županja Nuška Gajšek dejala, da ima vsega dovolj in je za 10 dni simbolično predala oblast princu karnevala, nato pa se je zvrstil mimohod etnografskih pustnih likov. Od pokačev do oračev, v goste so prišli tudi znameniti laufarji in butalci.

Največji šov pa so seveda naredili domači kurenti oziroma koranti, kot jim pravijo tam. V svojih kurentijah so se zapodili po ulicah, ki jih je napolnil zvok njihovih kravjih zvoncev. Oglušujoč hrup pa ni niti najmanj motil malčka v vozičku, ki je med njimi ves čas sladko spal, ko so naredili vrsto pred županjo v čakanju na robec.

Kurenti namreč zbirajo bombažne robce, ki jim jih dekleta privežejo na ježevko, palico, ki jo nosijo. Več jih imaš, več veljaš."Najhuje je bilo prvo leto, takrat sem imela žulje, zdaj imam izkušnje in že vem, kako moram prijeti," se je smejala (trenutno nekdanja) županja, ki pravi, da je v nekaj minutah verjetno zvezala okoli 300 vozlov.  

Vojaška kuharica

Pestro je tudi za vogalom mestne hiše. Tam namreč poteka tradicionalna dobrodelna, že 18. Obarjada. Pri največjem kotlu s kuhalnico meša Lidija Zebec, ki je velikih kotlov sicer vajena, saj je v Slovenski vojski vodja kuhinje v mariborski vojašnici. Vojakom pogosto pripravi bograč, golaž in joto. "To je hrana, ki jo ima vojska tudi najrajši," Je tudi nekdanja udeleženka še enega našega resničnostnega šova, Gostilna išče šefa. To je bilo v sezoni, v kateri je kraljeval Bine Volčič, dobrodelno pa v okviru Kurentovanja kuha že od leta 2013.

Lidijin kotel
Lidijin kotel FOTO: 24ur.com

Obare nimajo radi samo vojaki, za med je šla tudi tista, ki so jo v soboto na ulici pripravili za kar 2000 lačnih ust. V kuhanju obare se je namreč pomerilo 22 ekip, prireditev pa je imela dobrodelen značaj, saj so Ptujski lionsi tako znova zbirali sredstva. Glavna sestavina je bilo piščančje meso, ki je gospodarsko seveda neločljivo povezano s Ptujem. Potem pa še zelena, peteršilj, korenček in čebula. "Tiste, ki je dobra, poskusimo več, tiste, ki ni, pa nič kaj dosti. Tam nekje do 10. mesta so obare kar v redu, ostale pa malo manj," šaljivo pravi predsednik ocenjevalne komisije Slavko Visenjak.

Papirnata botanika

Pustna tradicija je vidna tudi med sprehodom v drugo smer. Pred trgovinico z oblačili na Murkovi ulici stoji stojalo s tako imenovanimi pustnimi rožami. Gre za skulpture iz krep papirja, ki jih zna pravilno narediti samo šefica lokalne cvetličarne, zatrdi gospa Jelka. "Mi jih naročamo sproti, prodamo jih kar precej tako domačim kot obiskovalcem. Domačini običajno kupimo dve, tri in doma v vazi naredimo kakšen aranžma," doda.

Pustna roža.
Pustna roža. FOTO: 24ur.com

V kavarnici pri mestnem stolpu gostje lokala lovijo še zadnje žarke sramežljivega februarskega sonca, pri tem pa ni nič nenavadnega, če za sosednjo mizo sedita Zebra in Žirafa.

Skok v preteklost ... In plodno prihodnost

Tudi kurenti še niso rekli zadnje, pomenkujejo pri stojnicah na Mestnem trgu. Občasno tudi "zaružijo", torej poskočijo, zavrtijo boke in zadonijo s svojimi zvonci okrog pasu. "Vam sem pa prej na povorki skakal pred kamero," zaslišim glas enega izmed njih. Aljaž mu je ime. Je podporni član lokalnega društva Veseli korant, zato ga kolegi občasno zvabijo s seboj. 

Aljaž
Aljaž FOTO: 24ur.com

Z njim sta Karli in Dušan, dolgoletna aktivna člana, ki imata še stari kurentiji s krajšo dlako, ki so se nosile tam nekje do 60. let prejšnjega stoletja. "Včasih so se kurentije delale iz tistega, kar so ljudje pač imeli doma, kar so lahko dobili," se Karli spominja svoje prve. Dobil jo je v mali šoli, plašč je bil narejen iz kosmate odeje z maminega kavča, maska oz. larfa pa iz navadne šolske torbe.

Karli in Dušan
Karli in Dušan FOTO: 24ur.com

"Pridi z nami, si boš ogledala še naš plac," me povabijo v svojo bazo, prostor, kjer sestankujejo in se preoblačijo. Čeprav je blizu, se pot do tja zavleče. Tisti, ki se zabavajo na ulicah, jih namreč ves čas ustavljajo. "Če pride kurent v gostilno in 'zaruži', mu gostinec po običaju vedno prinese pijačo," pojasnijo, ko dobijo v roko špricar. Z njimi se želijo zavrteti tudi dekleta. "Vse si želijo ples plodnosti," pravi Dušan, ko jih kurenti stisnejo v kosmat objem in jih zavrtijo.

Čeprav se morda sliši le kot cenena priložnost za stiskanje, ptujski koranti zatrjujejo, da je ljudsko verovanje v božanstva rodovitnosti močno zakoreninjejo in številni verjamejo, da bo prav kurentov objem pripomogel k naraščaju v prihodnjem letu.

Ježek na mravljišču

Ko končno pridemo na cilj, sledi podrobna zasebna predstavitev kurentij, torej oprav kurentov. Večina je svetlih barv, le nekatere so temne. Med njimi je Tomaževa, saj je sam prepričan, da je korant demonski lik: "Včasih so bile zime res hude, ljudje so jih komaj preživeli, zato so potrebovali močno silo, da so pregnali vse slabo in priklicali dobro," pravi.  

Tomaževa larfa
Tomaževa larfa FOTO: 24ur.com

Barva larfe je tako povsem osebna izbira, vedno pa so uporabljeni naravni materiali. Naličje je iz govejega usnja, tam so čekani divje svinje, zobje so izdelani iz fižolčkov, brki iz sirka, kožuh je ovčji, stilizirani rogovi so oblečeni v klobučevino, na vrhu so fazanja peresa, ob strani pa peruti goske, kanje ali sove. Vse je torej iz naravnih materialov. 

Nepogrešljiv del oprave je tudi palica. Ježevka ji pravijo, na koncu ima namreč ovit bodičast kožuh ježka. Kadar na cesti najdejo povoženega ježa, njegovo trupelce postavijo na mravljišče, kjer se mravlje pogostijo s svojim delom, ostanek kože pa nato uporabijo oni: "Krog narave," pojasnijo. "Vse od oprave lahko izgubiš, samo ježevke ne, to je tako, kot bi izgubil puško," poudarijo.

Ježevka
Ježevka FOTO: 24ur.com

Prepojena notranja pena

V roke mi potisnejo tudi kožuh in mi ga pomagajo obleči. Res je težak, ko pa pride še veriga s kravjimi zvonci, se teža še dodatno poveča. Za blaženje zato kurenti okrog trupa nosijo gobo, ki jo pogosto predstavlja kar stara ležalna blazina za na plažo, pa še kljub temu dvignejo majico in pokažejo rdeče lise na goli koži. Večurno skakanje in "ruženje" s težko verigo okoli pasu pač pogosto pusti sledi. Vse skupaj je z larfo na glavi še veliko bolj okorno, kajti tudi ta je precej težka, napor pa seveda terja svoj davek – notranja pena je že na otip povsem prepojena s potom, ki jim curlja z obraza. Celotna oprava skupaj namreč lahko tehta tudi več kot 40 kilogramov.

Plac
Plac FOTO: 24ur.com

Vmes se razvije debata, če sploh smem biti tako oblečena, saj dekleta pri njih ne morejo biti kurenti. Nazadnje je sklenjen kompromis: Če nosim samo plašč in zvonce, ne pa tudi larfe in ježevke, še nisem korant. Toda že brez celotne oprave med "ruženjem" hitro postane vroče in naporno, zato vlogo kurenta kmalu prepustim tistim, ki jim je dejansko namenjena.

V Zvezo društev kurentov je uradno včlanjenih 25 društev, teh pa je na širšem območju Ptujskega in Dravskega polja sicer še precej več, pravi predsednik Veselih korantov Peter Pšajd. Njihovo društvo ima 44 članov in v povorko morajo vsi, razen če nimajo nekega res opravičljivega razloga. Delijo se na odrasle člane, otroški so tisti, ki obiskujejo osnovno šolo, med mladince pa štejejo tiste od srednje šole do prve zaposlitve. Po vlogah se delijo na korante in hudiče, kar so pri njih lahko tudi deklice, ženske pa ne smejo biti nikoli koranti: "Že pri poročenih fantih kršimo ljudsko tradicijo," se pridušajo. Hudiči so simbol slabega, zato oni vedno tečejo prvi, koranti pa se podijo za njimi jih preganjajo, orišejo koreografijo nastopa.

Pšajdovi
Pšajdovi FOTO: 24ur.com

Fabian, Zoja in Sandro so živi dokaz, da tradicija vseeno še ne bo tako kmalu izumrla. Vsi trije so Pšajdovi otroci in vsi trije so podmladek društva.

Ne samo mesto Ptuj, za tradicijo skrbi tudi (ali pa predvsem) podeželje. "Korant je dejansko prišel z vasi v mesto, potem pa ga je mesto vzelo za svojega. Levi breg Drave, Prlekija, tam se živi za 'fašenk', oni prispevajo velik del povorke," Andrej pojasni, koliko ljudem pomeni to obdobje v letu, ki mu v Spodnjem Podravju pravijo kar peti letni čas oziroma najbolj nori čas v letu. "Tam se v skupinsko masko našemi po 50, 100 ljudi. Pol vasi so muhe, druga polovica Smrkci," ponazori. V soboto zvečer se je tako množično rajalo denimo v bližnjih Markovcih.  

Najbolj divji dnevi (in noči) še pridejo

Dogajanje na Ptuju pa se je znova osredinilo v karnevalsko dvorano, kjer je bil tokrat na sporedu Slovenski večer skupaj s Saško Lendero, Polkaholiki in Kingstoni.

V samem mestu je bilo tako pozno zvečer odprtih le še nekaj lokalov. Tisti kurenti, ki so dan podaljšali v večer, so na sebi obdržali značilne rdeče gamaše, nekateri tudi rutico. Čeprav se ne maskirajo naprej, tako vsi vedo, kdo so.  V enega izmed mestnih barov je v nekem trenutku vstopila maska, ki simbolično pravzaprav lahko sodi tudi tja: etnografski lik, imenovan Baba deda nosi. "Moški so šli včasih pit in kartat, pa se je potem nekoliko zavleklo in so prišle ženske po njih," se smejijo gostje.

Baba nosi deda
Baba nosi deda FOTO: 24ur.com

Zavleklo se bo še veliko prihodnjih večerov, saj največja zabava na Ptuj šele prihaja. Na sporedu so še številni koncerti, dan korantov, nočni spektakel, prihaja pustna sobota, pa tradicionalna mednarodna nedeljska povorka. Vsi pa se najbolj veselijo pustnega torka, ki je tam pika na i. Takrat se že opoldne zaprejo vsi krajevni uradi, ljudje se zgrnejo na ulice in rajajo in rajajo. 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Trippin balls
13. 02. 2023 10.46
Tradicije na področju balkana. Bolgari imajo tudi Kurante.Tam se imenujejo Kukeri
Trippin balls
13. 02. 2023 10.48
Trippin balls
13. 02. 2023 13.18
+1
tako da tista Ceca sploh ni bila tako izven konteksta kot so se zgražali svečkarji
Ve?ni optimist
13. 02. 2023 09.55
-1
Same SUPER lahke teme, .... med tem na balkanu poročajo o nečed nosti g. golobnjaka, ... vi hladno krvno super lahke teme, ... brez raziskovanja, ..... seveda v škodo nam SLOVENCEM, .... kje je vaše raziskovalno novinarstvo, ...
Joža_Gulikoža
13. 02. 2023 09.19
+5
In to je za v top novico??? A ste vi normalni?? ?
Trippin balls
13. 02. 2023 09.13
+6
kdo kaj kje zakaj ?
MojsterSplinter
13. 02. 2023 08.41
+6
No, to pa se lahko komentira.
Pikapokapolonica
13. 02. 2023 08.18
+6
Ne maram strašljivih mask. Tudi Uršule ne. Morajo res preganjati zimo samo gradove z grožnjami? Zimo vendar rabimo, imamo letne čase.
Pikapokapolonica
13. 02. 2023 08.22
+0