Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

"Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače predvsem vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, pa bi bilo glede na aktualne okoliščine smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva," so zapisali na ministrstvu.

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva med drugim določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v 76 odstotkih minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Zaradi te določbe sklepa je dvig minimalne plače s 1074,43 na 1203,36 evra z letošnjim letom nekaterim posameznikom oz. gospodinjstvom poslabšal kreditno sposobnost, so opozorili.

K dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne, je nedavno pozvala tudi komisija DZ-ja za nadzor javnih financ. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.

Po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb mora posamezniku vsak mesec ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra, so opozorili v združenju bank. "Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni," je bil na seji DZ-ja predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja.