Kitajski zunanji minister Čin Gang se je v Pekingu udeležil diplomatskega foruma Lanting in posvaril pred vmešavanjem v notranje zadeve Kitajske. Foto: Reuters
Kitajski zunanji minister Čin Gang se je v Pekingu udeležil diplomatskega foruma Lanting in posvaril pred vmešavanjem v notranje zadeve Kitajske. Foto: Reuters

Poudaril je, da morajo te države tudi prenehati ponavljati mantro "danes Ukrajina, jutri Tajvan". "Odločno stojimo proti kakršni koli obliki hegemonije, proti kakršnemu koli tujemu vmešavanju v kitajske zadeve," je dodal.

Kitajska namerava podati tudi svoj predlog za rešitev konflikta, je na Münchenski varnostni konferenci pred dnevi povedal visoki diplomat Vang Ji, ki se je v Münchnu srečal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo.

Vang odhaja na obisk v Moskvo, kjer naj bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predstavil kitajski mirovni načrt za končanje vojne, je za RTV Slovenija poročala dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik. Putin bo opoldne nagovoril oba domova parlamenta. Pričakovati je, da bo govoril predvsem o vojni v Ukrajini, ki se bo kmalu prevesila v drugo leto.

ZN: Ubitih najmanj 8000 civilistov

Urad Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je sporočil, da se je število ubitih civilistov v Ukrajini povzpelo na več kot 8000. Približno 90 odstotkov je umrlo zaradi eksplozivnih sredstev. UNHCR, ki ima več deset predstavnikov v Ukrajini, ocenjuje, da je resnično število žrtev precej višje.

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) ob obletnici ruskega napada na Ukrajino pripravlja novo resolucijo, ki bo bolj kot v obsodbo usmerjena k pozivu za konec spopadov ter za pravičen in trajen mir. Zasedanja se bo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Razprava bo potekala v sredo in četrtek.

Osnutek resolucije pravi, da je treba čim prej doseči celovit, pravičen in trajen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a. Ponavlja zahtevo iz prejšnjih resolucij, da mora Rusija takoj in brez pogojevanja umakniti vojaške sile z mednarodno priznanega ukrajinskega ozemlja, ne vključuje pa mirovnega načrta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

V petek bo na isto temo zasedal Varnostni svet ZN-a, ki pa odločitve ne more sprejeti, ker ima Rusija pravico do veta. V sredo bo VS ZN-a na zahtevo Rusije razpravljal tudi o razstrelitvi plinovoda Severni tok.

Kitajska ne želi, da bi se kriza zavlekla

Kitajska ne želi, da bi se ukrajinska kriza zavlekla, so pred dnevi zapisali na spletni strani kitajskega zunanjega ministrstva. Podrobnosti načrta niso znane, a po pisanju Bloomberga, ki se sklicuje na evropske diplomatske vire, naj bi Peking pozval k prekinitvi spopadov in zaustavitvi dobav orožja Ukrajini.

Kitajska je glede vojne v Ukrajini zavzela nevtralno stališče. Peking podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine in ni priznal nezakonite priključitve ukrajinskih pokrajin Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje Rusiji. Sankcijam, ki jih je proti Rusiji uvedel Zahod, pa se ni pridružil.

Najpomembnejša trgovinska partnerica Rusije

Lani je obseg blagovne menjave med Rusijo in Kitajsko znašal 190 milijard dolarjev, v naslednjih letih naj bi se povečal na 200 milijard. Rusija je v zadnjih mesecih močno zmanjšala dobavo plina Evropi in povečala prodajo v Aziji, zlasti na Kitajskem. Putin je ob koncu lanskega leta na vzhodu Sibirije odprl tudi plinsko polje Kovikta, od koder bo plin po plinovodu Sila Sibirije tekel na Kitajsko, ki je postala ruska najpomembnejša trgovinska partnerica.

Peking je danes objavil tudi dokument o Globalni varnostni pobudi (GSI), varnostnem predlogu za svet, katerega cilj je podpreti načelo "nedeljive varnosti" – da nobena država ne sme krepiti lastne varnosti na račun drugih. Kitajski predsednik Ši Džinping bo v petek, na obletnico vojne, imel tudi "mirovni nagovor".

ZDA svarijo Kitajsko pred dobavami orožja

ZDA medtem svarijo Kitajsko pred posledicami, če bo Peking zagotovil vojaško podporo Moskvi. Kitajska sicer zanika, da bi to počela ali nameravala. Kitajsko oboroževanje Rusije pa je za "rdečo črto" označil tudi prvi diplomat EU-ja Josep Borrell.