JGZ Brdo: Trenutna postavitev kipov v Pivki je začasna

Zaposleni na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) so v javnem pismu izrazili dvom, da so spomenike in vrtne skulpture iz parka protokolarnega objekta Brdo umaknili zaradi restavracije. V ALUO umik kipov iz javnega prostora vidijo kot politično potezo, ki je vredna obsojanja. Sprašujejo se tudi, zakaj ni nikakršnega poročila o njihovi restavraciji in javne razprave o tem, kakšna bo nadaljnja usoda kipov. 

Za pojasnila smo se že včeraj obrnili na Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo), Muzej novejše zgodovine, Park vojaške zgodovine Pivka in Zavod za varstvo kulturne dediščine. 

Zakaj so kipe umaknili?

V JGZ Brdo so poudarili, da so jih strokovnjaki že pred leti opozorili, da "umestitev kipov v park posestva Brdo ni ustrezna in da je potrebno razmisliti o bolj ustrezni celoviti prezentaciji zbirke". "S predlagano rešitvijo tako združujemo pomembno zbirko in jo predajamo v skrb pristojni ustanovi in s tem zagotavljamo redno varovanje, vzdrževanje ter ustreznejšo predstavitev v ustanovi z velikim številom obiskovalcev," so poudarili. 

Kot pravijo, so "kot dober gospodar" želeli, da se kipi restavrirajo. Zato so stopili v stik z Restavratorskim centrom ZVKDS, ki je ocenil stanje kipov in pripravil program konservatorsko restavratorskih posegov. "Ker smo kip Tita, avtorja A. Augustinčića, JGZ Brdo z reverzom leta 2001 pridobili od Muzeja novejše zgodovine, smo jih kontaktirali in zaprosili za dovoljenje za izvedbo obnovitvenih del," so pojasnili. 

Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) so potrdili, da so njihovi strokovnjaki maja 2021 na prošnjo JGZ Brdo in Ministrstva za kulturo pristopili k pripravi konservatorsko-restavratorskega programa za zbirko skulptur. 

"Razlogov za prestavitev večine skulptur iz njihovega izvornega okolja pri vili Bled je bilo več, med pomembnejše pa nedvomno sodi ta, da postavitev ni bila skladna z estetskimi predstavami Maršala Tita, za katerega so skulpture vsaj pri Vili Bled prvenstveno nastale. Danes zbirko ocenjujemo kot pomembna kiparska dela iz povojnega časa, ki so namenjena zunanji postavitvi in do sedaj še nikoli niso bila ustrezno konservatorsko-restavratorsko obravnavana. Zato so se po predhodnih analizah same postavitve skulptur in ocene prostorskega učinkovanje njihove postavitve na sekundarni lokaciji že v lanskem letu pričele prve preliminarne konservatorsko-restavratorske raziskave," so pojasnili v ZVKDS. 

Dodali so, da v letošnjem letu na bronastih skulpturah nadaljujejo z izvedbo preliminarnih raziskav (vzorčenje sekundarnih produktov na površini, 3D-zajem podatkov, sondiranja). "V celoten poseg je vključeno večje število slovenskih in tujih strokovnjakov, saj obravnavane skulpture spadajo v posebno skupino spomenikov iz brona in bakra, ki so hranjeni na odprtem in za katere si strokovnjaki ZVKDS v zadnjih letih prizadevamo, da se tudi pri nas uveljavijo sodobne mednarodne smernice konserviranja in vzdrževanja," so poudarili. 

Kot pravijo, bo ZVKDS na osnovi vseh dobljenih rezultatov pripravil konservatorsko-restavratorski program. Ko bodo zagotovljena tudi sredstva, pa se bodo začeli izvajati dejanski posegi na posameznih skulpturah. "Osnovni cilj ZVKDS je izvesti konservatorsko-restavratorske posege na kipih in tako zaščititi to izjemno pomembno kiparsko zbirko ter razviti metode in smernice konserviranja in vzdrževanja bronastih skulptur na prostem," so nam pojasnili. 

JGZ Brdo: Trenutna postavitev je začasna

Iz parka so umaknili 11 kipov iz zgodnjega povojnega obdobja in prepeljali v Park vojaške zgodovine Pivka. Med temi je osem bronastih skulptur, ki so bile v obdobju od 1963 pa do 1997 prenesene iz parka Vile Bled in ena skulptura, ki je bila z reverzom na posestvo Brdo prenesena leta 1997 iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Prav tako sta bili v Pivko odpeljani dve skulpturi, ki sta bili leta 1974 iz parka Vile Bled prepeljani pred vojašnico v Poljčah (V. Radauš – Partizan z bombo in B. Pengov – Partizanska družina). 

Poudarili so še, da sta bila za posestvo Brdo narejena le dva kipa. Gre za kip Kopalka od Karla Putriha, ki je bila ob bazen na terasi gradu postavljen po načrtu britanskega krajinskega arhitekta Cecila Pinsenta. Ta je naredil načrt za preureditev parka po naročilu kneza Pavla Karadžordževića. Drugi kip pa je Pastirček avtorja Zdenka Kalina, ki je bil na teraso gradu umeščen po načrtu Vinka Glanza, ki je po letu 1954 začel s prenovo gradu za maršala Tita.

"Vsi ostali kipi so bili izvorno naročeni za park Vile Bled in so bili po navodilu Tita in drugih funkcionarjev umaknjeni na posestvo Brdo v času od leta 1963 pa do leta 1997, ko sta bila zadnja dva kipa prenesena pred vojašnico v Poljčah. Leta 2001 je bil v park posestva Brdo prestavljen še Avguštinčičev kip Tita, ki je prej stal pred Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani. Ta kip je last Muzeja novejše zgodovine in zato smo v projekt vključili tudi njih," so še dodali.  

Kot so poudarili, je na podlagi teh dejstev Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS) pripravil idejno zasnovo celovite muzejske prezentacije kipov. Odločili so se, da jih bodo postavili v sklopu Parka vojaške zgodovine Pivka, kjer ima muzej odprte depojske prostore. "Strokovna ocena je bila premišljena in utemeljena, kot zapisano zgoraj," so poudarili. 

"Trenutna postavitev je začasna, omogoča pa dober dostop stroki za potrebe konservatorsko restavratorskih posegov, kot tudi za zainteresirano javnost, ki si kipe lahko ogleda s strokovnim vodstvom vodičev Parka vojaške zgodovine Pivka," so poudarili. Na vprašanje o tem, kakšna dela so bila potrebna in kakšne posege so že opravili, nam v JGZ Brdo niso odgovorili, pač pa so nas napotili na MNZS. Prav tako na Brdu nimajo informacij o tem, kdaj naj bi se restavratorska dela zaključila. 

Zaposleni v ALUO so v javnem pismu izrazili dvom, da skulptur niso konservirali oziroma restavrirali, saj da o opravljenih posegih ni nikakršnega poročila. O poročilu o opravljenih restavratorskih delih smo povprašali tudi Muzej novejše zgodovine. "V MNZS zbiramo odzive na postavitev odprtega depoja MNZS v PVZ v Pivki," je v kratkem odgovoru sporočil direktor Jože Dežman, ki je trenutno na dopustu. Daljši odgovor pričakujemo po njegovi vrnitvi. 

Senco dvoma, da je šlo za politično odločitev, meče tudi dejstvo, da so kipe umaknili tik pred slovenskim predsedovanjem EU. Vendar na Brdu zagotavljajo, da dogodka nista povezana: "Časovno sosledje dogodkov je neodvisno od dogajanja na posestvu Brdo."

Zakaj premestitev ravno v Park vojaške zgodovine?

Kot so pojasnili v muzejskem kompleksu Parka vojaške zgodovine v Pivki, je eden od tamkajšnjih objektov v lasti ministrstva za kulturo. V njem so vzpostavljeni ogledni muzejski depoji treh nacionalnih muzejev: Narodnega muzeja Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije in Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Slednji je tudi upravljalec tega objekta. 

"Občina Pivka, ki je lastnik ostalega dela kompleksa, je Muzeju novejše zgodovine v marcu 2022 za potrebe ureditve zunanjega dela oglednih depojev predala v souporabo zelenico na zgornjem platoju, kjer naj bi ta uredil Park spomenikov. Park vojaške zgodovine tako v tem primeru nastopa zgolj kot lokacija; Javni zavod Park vojaške zgodovine oziroma Pivka v ta projekt ni neposredno vključen," so zatrdili. 

Ob tem so izpostavili tudi, da je Park vojaške zgodovine v Pivki najbolj obiskana muzejska lokacija v Republiki Sloveniji. Po njihovih podatkih ga je v lanskem letu, kljub omejitvam zaradi epidemije, obiskalo 40.000 obiskovalcev.

Koliko časa bodo kipi razstavljeni v Pivki in kaj se b o z njimi zgodilo po tem, ko bodo restavrirani in konservirani? Se bodo vrnili nazaj na Brdo? Na JGZ Brdo pravijo, da ta odločitev ni v njihovi pristojnosti.