Zaenkrat je Rupnik svoje mesto našel v koprski škofiji, a ga Vatikan lahko po koncu preiskave tudi izobči iz Cerkve. A to je zaenkrat vse, saj zoper Rupnika ni bila podana še nobena uradna prijava.
V začetku 90 let so v poslopju v Mengšu živele sestre, ki so se zaobljubile čistosti in Jezusovemu nauku. In prav tukaj naj bi bile skoraj polovici od 41 redovnic skupnosti Loyola poteptane njihove zaobljube, zlorabljena njihova duša in telo. Vsaj tako v svoji anonimni izpovedi, ki jo je objavil italijanski časnik Domani, trdi nekdanja italijanska redovnica, ki je pred dobrimi 30. leti živela v tej slovenski skupnosti in katero naj bi tudi zlorabil duhovni vodja in takrat še jezuit, pater Marko Ivan Rupnik. Rupnik je bil izredno spoštovana oseba v Vatikanu in Sloveniji, prejemnik Prešernove nagrade in velik umetnik, katerega dela krasijo številne sakralne objekte po vsem svetu.
"Spomnim se zelo nasilne masturbacije, ki je nisem mogla ustaviti in med katero sem izgubila nedolžnost. Gre za epizodo, ki je sprožila številne zahteve po oralnem seksu. Dinamika je bila vedno enaka: če sem dvomila ali zavračala, me je Rupnik diskreditiral pred skupnostjo z besedami, da duhovno ne rastem. Ni imel zavor, za dosego cilja je uporabljal vsa sredstva, tudi zaupne stvari, ki jih je slišal pri spovedi. Takrat se je začel moj psihični zlom," pripoveduje.
Nedolgo nazaj je za časnik Domani spregovorila še ena domnevna Rupnikova žrtev, ki naj bi ji Rupnik zlomil prst. Prošnjam, naj odneha, ni prisluhnil. Redovnici, ki je kasneje izstopila iz skupnosti, se Rupnik ni opravičil, dejal naj bi ji celo, da je to "storil iz ljubezni", in ji, skupaj s predstojnico skupnosti Ivanko Hosta prepovedal govoriti o tem, zato je takrat molčala.
Za razliko prej omenjene, ki je o zlorabah, tudi siljenju k spolnemu odnosu v troje med letoma 1993 in 1994 obvestila tako svojo predstojnico kot vrh jezuitskega reda, a zares ni takrat ukrepal nihče.
"Meni osebno se zdi to dogajanje pretresljivo. Ker v prvi vrsti dokazuje nemoč in nesposobnost predstojnikov, da bi prisluhnili tistim, ki so se jim zgodile zlorabe. Sistem pa veselo deluje naprej, v smislu, kaj nam pa morejo," pravi Janez Cerar, zavod Dovolj.je, ki se kot duhovnik že vrsto let trudi, da bi Cerkev ponovno postala varen prostor za vse. Tudi sam je bil namreč nekoč žrtev zlorabe duhovnika. "Dokler tega ne bo, bo vse samo igra. Zaenkrat so vse igrice glede moči in vpliva veliko večje, kot pa človekovo dostojanstvo."
O Rupniku, ki ga pozna, pravi: "Je človek, ki sem ga zelo spoštoval, ampak me je presenetil s svojo igro ob srečanju leta 2019. In v tej igri sem prepoznal nekoga, ki prikriva. Njegove kretnje, njegov besede so mi dale misliti, da nekaj prikriva."
Pred dobrim letom so v javnost res prišle ponovne obtožbe nekdanjih redovnic iz skupnosti Loyola, ki naj bi jih Rupnik v letih 1992 in 1993 psihično in fizično zlorabil. "Ko sem bila še novinka, mi je položil roke na zadnjico in komentiral njeno obliko. Razumela sem, da je bilo narobe, a on me je zmedel, ker je vse ogrinjal v sij duhovnosti, zanimanje za ženske obline je opravičeval s svojim umetništvom, še več, z umetništvom in služenjem Bogu."
Dikasterij za nauk vere je po preiskavi sicer sklenil, da so te obtožbe zoper patra Rupnika že zastarale, a ker so se pojavljale vedno nove, je papež odredil novo preiskavo. Ustanoviteljica skupnosti Ivanka Hosta, ki naj bi za zlorabe vedela, a jih z železno roko prikrivala, sankcionirana zdaj biva v portugalskem samostanu, kontakt z ostalimi članicami skupnosti ji je prepovedan.
Kmalu bo samevalo še poslopje loyolk na Apneniku v občini Šentjernej. Loyolke je Dikasterij za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja pred dobrimi tremi meseci namreč razpustil. Zadeve predstavnice skupnosti ne želijo komentirati. Iz pogovora po telefonu z eno izmed članic pa je bilo začutiti grenkobo, ko je dejala: "Nihče se ni zanimal za nas, pa se tudi zdaj ne bo. Se bom že znašla, kot sem se morala tudi do sedaj."
Večina redovnic je sicer visoko izobraženih, z rednimi službami. A so tudi takšne, ki niso bile ustrezno zavarovane. Navsezadnje je marsikatera v teh 20 letih ustvarila tudi skupno lastnino. "Pri tem se lahko pojavi vprašanje, ali je redovnica oziroma bivša redovnica, ki je bila v tej skupnosti, zadovoljna ali nezadovoljna z rešitvijo svojega materialnega statusa," pojasnjuje moralni teolog, Ivan Štuhec.
Kaj pa domnevni povzročitelj zlorab?
Rupnika so jezuiti lani že izključili iz svoje skupnosti, a ga Vatikan oziroma kongregacija ni laizirala. "Zato so iskali rešitev formalno pravnega priveza. Tako malo za 'hec', malo za res, temu se reče klerikus vagabundus. 'Klošarski' klerik postaneš, če nimaš ordinarija. Nihče več za tebe ne odgovarja in ti nikomur ne odgovarjaš, to pa ne more biti," pojasnjuje Štuhec.
Zato so Rupniku našli ordinarija v njegovi domači škofiji. Vatikanske preiskave pa še ni konec. Rupniku so sicer odvzete pravice maševanja, spovedi, duhovnih vaj, ni pa zoper njega bila uradno sprožena nobena kazenska ovadba. Morda tudi zato, ker so bile ženske, ki ob zlorabi niso bile mladoletne, obravnavane tudi manj resno, strah pred ponovno viktimizacijo pa prevelik. "Zloraba je zloraba, in če si pošten, dobronameren in spoštuješ človeka, prepoznaš človeka, prepoznaš zlorabo in v duhu pravičnosti poskrbiš, da pride do zadoščenja," še dodaja Cerar.
