Med njenimi zgodovinskimi raziskavami je tudi impozanten zbornik »Planirana revolucija«, ki vsebuje njeno študijo o ruskih predhodnikih boljševikov in pa izbor njihovih spisov. Ne vem, koliko je bila knjiga predstavljana v Srbiji, glavni predstavitvi pa sta bili v Zagrebu in slovenska v Mariboru. Pri tej predstavitvi sva avtorici delala družbo pokojni Marjan Britovšek in podpisani. Da mariborski strokovnjaki v panelu niso sodelovali, je poskrbela armada, ki je ravno na ta dan delala tam »generalno inspekcijo« (GIJNA).
Glavna ugotovitev Latinke Perović v tej knjigi je, da so bili ruski boljševiki v zelo veliki meri duhovni dediči ruskega blanquizma in revolucionarnega zarotništva, kar je bilo podkrepljeno tudi z besedili v zborniku. V tem oziru je Planirana revolucija eno ključnih del za razumevanje razlik med ideologijo boljševikov, »marksizmom-leninizmom« in avtentičnim naukom Karla Marxa. V današnji kritiki sistemov t. im. »realnega socializma« ta razlika ni primerno upoštevana.
Po predstavitvi knjige smo v troje sedli h kosilu. V tem ožjem krogu nama je Latinka Perović povedala, da jo je za to temo dodatno motivirala podobnost med srbskimi radikali (stranko Nikole Pašića) in opisanimi predhodniki boljševikov. Navedla nama je dva primera iz srbske zgodovine: brat Svetozarja Markovića je bil poslanec v srbskem parlamentu in je glasoval za vladni predlog o ustanovitvi stalne vojske kot atributa konstituirane neodvisne države. Nikola Pašić ga je nahrulil, na argument, da je taka odločitev racionalna, pa je dvignil glas in mu povedal: Naša osnovna naloga je, da zrušimo to oblast. Drugi, še bolj drastičen zgled: Trte je napadla filoksera, vlada je odredila škropljenje. Radikali pa so kmete prepričevali, da se jim bodo trte posušile, če jih bodo škropili. Razumela sva, kaj nama je s tem povedala.
In počaščena sva bila, da sva bila njena sogovornika v predstavitvi knjige. Tudi iz osebnega občutja izrekam slavo njenemu spominu.
Božidar Debenjak, Ljubljana
